Usposobljeni za učitelje v skupščini
»Kdo je moder in razumen med vami? Kaže naj z lepim vedenjem dela svoja v modri krotkosti.« (Jak. 3:13)
1. Zakaj je zelo važno, da so tisti, ki v krščanski skupščini služijo kot učitelji, sposobni možje?
VPLIV učiteljev lahko koristi ali škoduje, posebno je to primer pri oboževanju. Glede farizejev je Jezus Kristus rekel: »Oni so slepcem slepi vodniki. Če pa slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.« (Mat. 15:14) Vsi, ki so slepo sledili nebiblijskim naukom farizejev, so hiteli v duhovno pogubo in smrt, medtem ko so tisti, ki so se držali zdravih naukov Božjega Sina, hodili po poti življenja. (Mat. 7:13—20, 24—27) Glede na to, da gre za življenje, je nujno, da so tisti, ki služijo kot učitelji v krščanski skupščini sposobni možje.
2. Zakaj je Pavel lahko rekel: »(Jaz) sem čist krvi vseh.«?
2 To, kar je rekel apostol Pavel o sebi starešinam v skupščini Efez, pokaže, da je od tega, kako krščanski učitelj opravlja svojo dolžnost, odvisno, če bo kriv za kri ali ne. Apostol je izjavil: »Zato vam pričujem današnji dan, da sem čist krvi vseh; zakaj ničesar nisem zamolčal, da vam ne bi bil oznanil vse volje Božje.« (Dej. ap. 20:26, 27) Če bi nekateri starešine v skupščini Efez, postali neverni in začeli preobračati Pismo v svojo duhovno pogubo in v škodo bratov in sester v veri, za to ne bi bil kriv Pavel. (Primerjaj Dejanja apostolov 20:29, 30.) Sami bi bili krivi za kri. Apostol je storil vse, kar je mogel, da jim je posredoval »Božji nasvet«. Ničesar, kar je bilo potrebno za rešitev, ni zadržal zase. Ni si želel pridobiti popularnosti tako, da bi ugajal ušesom ali se izogibal pogovorov, ki bi močno razgaljali nepravilna stališča, besede in postopke. (Primerjaj 2. Timoteju 4:3, 4.)
3. Kaj naj bi v soglasju s Pavlovim zgledom pričakovali od tistih, ki so sposobni za učitelje v krščanski skupščini?
3 V soglasju s Pavlovim zgledom, mora moški, ki je sposoben za učitelja v krščanski skupščini, vedeti in razumeti vse, kar je neobhodno potrebno za rešitev, da ne bi njegovo poučevanje bilo pomanjkljivo. Tudi mora biti pripravljen sporočati Božjo voljo, ne glede na stališče skupščine. Včasih je lahko skupščina zelo dovzetna za karanje in navodila, dana iz Božje besede. Včasih pa se zgodi, da mnogi dejansko ne želijo spremeniti svojih napačnih stališč in poti. Krščanski učitelj pa se mora še naprej zvesto držati Božje besede pri nudenju duhovne pomoči. Če so nekateri nagnjeni k napačnim stvarem, mora paziti, da ne postane nestrpen in da še naprej oznanja resnico. Upoštevaj, kaj je v zvezi s tem napisal apostol Pavel Timoteju: »Oznanjaj besedo, ne odnehaj o priliki, nepriliki; prepričuj, kaznuj, opominjaj z vso potrpežljivostjo in s poučevanjem.« (2. Tim. 4:2)
4. Komu je bil namenjen nasvet iz Jakoba 3:1?
4 Ker je zdravi nauk v zvezi z rešitvijo, je poučevanje odgovornost, ki jo je treba zaupati samo sposobnim možem. Krščanski učenec Jakob je pisal: »Ne bodite mnogi učitelji, bratje moji.« (Jak. 3:1) To navdihnjeno opozorilo ni bilo dano, da bi sposobne može odvrnilo od tega, da bi bili učitelji, saj v Pismu piše: »če kdo išče nadzorniške službe, želi lepega dela.« (1. Tim. 3:1, NS) Jakob je te besede namenil možem, ki so se povzdigovali za učitelje, nad svoje brate v veri, čeprav niso bili imenovani ali usposobljeni za poučevanje. Ti nepooblaščeni možje so hoteli imeti le ugled in avtoriteto, ki je povezana s položajem učitelja brez usposobljenosti. Morali so biti kakor možje, o katerih je rekel apostol Pavel: »Hoteč biti učeniki postave, dasi ne umejo, ne kaj govore, ne kaj trdijo.« (1. Tim. 1:7)
‚TEŽJA SODBA‘
5. Zakaj bodo učitelji »prejeli težjo sodbo«?
5 Ker niso popolnoma razumeli ali doumeli »Božji nasvet« je bilo potrebno tem navideznim učiteljem prikazati resnost položaja učitelja. Jakob je poudaril, da bodo učitelji, vključno z njim, ‚prejeli težjo sodbo‘. (Jak. 3:1) Ker je učitelj pri poučevanju ali vodenju pred drugimi, se od njega pričakuje več kot od drugih članov skupščine. To je v soglasju z biblijskim načelom: »Komur so izročili mnogo, od tega bodo toliko več zahtevali.« (Luk. 12:48) Zato pridejo učiteljeve besede in postopki pod strožji pregled od drugih. Razen tega, če učitelj pogreši v nauku in tako nastanejo problemi za člane skupščine, ali če so njegovi postopki povod opravičenemu spotikanju, pride pod strožjo sodbo Boga Jehove po Gospodu Jezusu Kristusu. Božji Sin je, rekel: »Pravim vam pa, da bodo ljudje za vsako prazno besedo, katerokoli reko, dajali odgovor v dan sodbe. Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen.« (Mat. 12:36, 37)
6. Kakšna je nevarnost v zvezi s poučevanjem po Jakobu 3:2?
6 Učenec Jakob nadaljuje svoje pojasnjevanje: »V mnogem namreč napačno delamo vsi. Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.« (Jak. 3:2) Če celo zgledni učitelji nagibajo na to, da zgrešijo v besedah, so nesposobni možje še v večji nevarnosti, da tako delajo. Čim več nek učitelj greši, tem bolj to škoduje skupščini in zadela ga bo težja sodba.
»KDO JE MODER IN RAZUMEN«?
7. Kaj razodeva vprašanje iz Jakoba 3:13 glede sposobnosti za učitelja?
7 V pogledu nevarnosti v zvezi s poučevanjem drugih, bi bilo dobro vprašati: Kdo je res sposoben za to delo? Učenec Jakob je podobno vprašal: »Kdo je moder in razumen med vami?« (Jak. 3:13) Upoštevati je treba, da Jakob ni vprašal samo: ‚Kdo ima dobre govorne sposobnosti?‘ Biti dober učitelj pomeni več kot le sposobnost dobrega izražanja. Neobhodno potrebni sta modrost in razumevanje. Modra oseba ima pred Bogom Jehovo pravilen strah in ve, kako je treba uporabiti spoznanje, da bi se doseglo dobre rezultate. (Preg. 9:10) Tisti, ki ima razumevanje je sposoben prodreti v stvari, razumeti njihov pomen in razbrati povezanost različnih vidikov situacije ali okoliščine. Razume vso pomembnost tega, kar pregleduje. To pomeni, da mora biti zrel kristjan, ki ima ‚vajene čute za razlikovanje dobrega in hudega‘. (Hebr. 5:14)
8. Kaj mora dokazovati, da ima nekdo potrebno razumevanje in modrost, da bi lahko učil svoje brate v veri?
8 Kako pa se spozna, da ima moški potrebno modrost in razumevanje, da poučuje svoje brate v veri? Njegovo življenje bi moralo dokazovati, da ima modrost in razumevanje in globoko strahospoštovanje pred Bogom Jehovo. Učenec Jakob nadaljuje: »Kaže naj z lepim vedenjem dela svoja v modri krotkosti.« (Jak. 3:13) Zato bi morali drugi videti, da je njegovo postopanje v soglasju z Božjo osebnostjo, potmi in postopki.
9. Kako lahko moški pokazuje blagost, ki je »modra« in zakaj je to važno, če želi služiti kot učitelj?
9 Takšno pravilno obnašanje vključuje izražanje krotkosti, ki jo vključuje razumnost. Da bi bil nekdo sposoben za učitelja, mora biti prijazen, miren in nenapadalen, ne osoren, trmast ali predrzen. Niti ne bi smel dajati tehtnih izjav, če niso podprte s solidnimi dokazi. Človek, ki ni blag, bo težko postopal v soglasju s Pavlovim nasvetom Timoteju: »Hlapec Jehovin pa se ne sme bojevati, ampak krotak bodi do vseh, dober učitelj, strpljiv; v krotkosti naj svari nasprotnike.« (2. Tim. 2:24, 25)
NEPRIMERNE LASTNOSTI
10. a) Kaj vse je lahko vključeno pod zavist? b) Kaj je bojevitost?
10 Zatem, ko je usmeril pozornost prvenstveno na može, ki so mislili, da so sposobni za učitelje v skupščini, je učenec Jakob poudaril neprimerne lastnosti: »Če pa imate grenko zavist in sebičnost v srcu svojem, nikar se ne hvalite in ne lažite zoper resnico!« (Jak. 3:14) Te besede zahtevajo samopreiskovanje. Mož se lahko vpraša: ‚Sem zavisten? Prepirljiv?‘ če je nekdo zavisten, pomeni, da si pretirano želi slavo zase in svoje mišljenje. Takšen lahko zagrizeno in trmasto zagovarja svoja gledišča, medtem ko je glasno proti glediščem, ki se od njegovih razlikujejo, ali pa ne priznava, da imajo tudi drugi toliko modrosti in razumevanja kot on ali pa še več. Prepirljivost se nanaša na osebe, ki imajo prepirljivega ali tekmovalnega duha. Morda so nagnjeni k temu, da se poslužujejo sredstev, ki povzročajo nemir, da bi zmedli druge in pospeševali svoje cilje. Takšna bojevitost je sad ponosa in sebičnih teženj.
11. Zakaj je lahko rekel Jakob, da bi se zavisten in prepirljiv človek kot učitelj »hvalisal in lagal« zoper resnico?
11 Zavisten in prepirljiv človek, ki opozarja na svoje sposobnosti učitelja, je resnično bahač ali domišlajvec. Toda krščanska resnica, ki jo on po svojih trditvah uči, obsoja slabe lastnosti, ki jih pokazuje. Zato moški, ki ima razdiralni tekmovalni duh in še vedno misli, da je sposoben biti krščanski učitelj, resnico napačno zastopa ali laže proti njej, kakor piše v Pismu. Vrhu tega nima osnove, da bi se hvalil s svojimi učiteljskimi sposobnostmi, ker ima takšne nezaželene lastnosti. Če bi tako delal, bi lagal. Dejstvo, da je samoljuben in prepirljiv v srcu, mu odvzema pravico biti krščanski učitelj.
12. Kakšno modrost ima zavisten in prepirljiv človek?
12 Modrost, za katero takšen samoljuben in prepirljiv človek trdi, da jo ima, ni nebeška modrost. Učenec Jakob piše: »To ni modrost, ki prihaja od zgoraj, ampak zemeljska, živalska, vražja.« (Jak. 3:15) Božja modrost je nasprotje grenke zavisti in prepirljivosti. (Preg. 6:16—19)
13.–15. Kakšna modrost je (a) »zemeljska«, (b) »živalska« in (c) »demonska«?
13 Navidezna modrost takšnega namišljenega učitelja je značilna za zemeljske odpadnike od Boga. Podoben je tistim, ki niso duhovni, temveč trošijo svoj čas in energijo za zadovoljevanje svojih želja po uživanju ali da bi dosegli prestiž in materialne dobrine v tem nestabilnem in stalno spreminjajočem se sestavu stvari. (Fil. 3:19; Kol. 3:2) Iz teh razlogov je napačno biti učitelj. Ker je ponosen, si želi čast in slavo, kar je po njegovem mišljenju povezano s tem položajem.
14 Modrost ponosnega in prepirljivega človeka je tudi živalska ali duševna, to se pravi, da spontano prihaja od tega, kar človek je, namreč duša. Po Pismu sta tako človek in žival duši. (1. Moj. 2:7; 4. Moj. 31:28; Razod. 16:3) Ljudje so kot čuteča stvarjenja (duše), obdarjeni z moralnimi in intelektualnimi sposobnostmi, medtem ko so živali kot stvarjenja, čeprav čuteča, nerazumna. (2. Petr. 2:12; Juda 10) Ker govori o tej modrosti kot o »živalski« ali ‚duševni‘, pokaže, da ta modrost ni duhovna, temveč je proizvod telesnih čutil, zahtev in nagnjenj.
15 Nato je Jakob takšno modrost upravičeno imenoval tudi vražjo ali demonsko. Tako je zato, ker demoni (hudobni duhovi) pokazujejo nrav nasprotno Božji modrosti. Oni niso blagi, temveč osorni in uporni, kakor se vidi iz žalostnega stanja obsedenih ljudi. (Marko 5:2—5) Biblija razodeva, da so satana, vladarja demonov, pripeljali do padca sebični ponos in želje po uspehu. (1. Tim. 3:6)
ZAHTEVANE LASTNOSTI, POVEZANE Z NEBEŠKO MODROSTJO
16. Kakšne so značilnosti nebeške modrosti?
16 Da bi bil nekdo sposoben za učitelja svojim bratom v veri, ne sme imeti lastnosti, povezane z zemeljsko, duševno in demonsko modrostjo. Njegovo življenje bi moralo pokazovati, da ga vodi nebeška modrost. Učenec Jakob opisuje to modrost takole: »Modrost pa, ki je od zgoraj, je prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna (pripravljena poslušati), polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta, brez hinavščine.« (Jak. 3:17) Premisli, kaj to pomeni.
17. Kaj pomeni biti »čist« in »miroljuben«?
17 Tistim, ki so sposobni služiti kot učitelji, je rečeno, da morajo biti »čisti«, neomadeževani ali neoskrunjeni v mislih in srcu. Ker so takšni ljudje »miroljubni«, pospešujejo mir. Ne le, da se izogibajo napadalnosti ali borbenosti, temveč si prizadevajo z drugimi vzpostaviti dobre odnose. (Rim. 14:19; 1. Tim. 3:3) Ne spuščajo se v dokazovanje nečesa, kar bi rušilo mir. (Primerjaj Pregovori 16:28; 17:9.)
18. Kako človek pokaže (a) ‚dovzetnost‘, (b) pripravljenost, da posluša in (c) da je »poln usmiljenja in dobrega sadu«?
18 »Dovzeten« človek je popustljiv, umirjen in potrpežljiv. V svoji gorečnosti ni prenapet. Ne bo vztrajal pri svojem postopanju ali pri črki postave, temveč bo na stvar gledal človeško, s primerno obzirnostjo. (Primerjaj 1. Petrov 2:18.) Namesto da bi bil trmast, bo tisti, ki ima nebeško modrost, pripravljen poslušati. Ima duha sodelovanja, pripravljen je odzvati se pravilnim zahtevam. Takšen človek priznava, kar piše v Pismu in ne bo zavzel stališča ter se ga trdno držal, bodisi da je pravilno ali ne. Pripravljen je stališče spremeniti, ko bo jasno dokazano, da je imel nepravilnega, ali da je napačno sklepal. Človek z božansko modrostjo je prav tako »poln usmiljenja in dobrega sadu«. V postopanju z drugimi je sočuten, sočustvuje s potrtimi in žalostnimi, prizadeva si in je pripravljen narediti vse, kar more, da bi jim pomagal. K »dobrim sadovom« spadajo vsi postopki, ki so v soglasju z dobroto, pravičnostjo in resnico. (Efež. 5:9)
19. Kaj pomeni, da je nekdo »pristranski«?
19 Človek, ki ga vodi nebeška modrost ni ‚pristranski‘. Ne daje prednosti posameznikom na osnovi njihove zunanjosti, položaja, premoženja ali njihovega vpliva v skupščini. (Primerjaj Jakob 2:1—4.) Trudi se, da je v svojem postopanju z drugimi nepristranski.
20. a) Kakšen je hinavec? b) Kako pokaže tisti, ki ima nebeško modrost, da ni licemeren?
20 Nebeška modrost povzroči, da je človek »brez hinavščine«. Hinavec se pretvarja, da je nekaj, kar v resnici ni. Človek, ki izraža nebeško modrost, ne nosi nobene maske, kot se reče. V vseh svojih odnosih je pošten in zanesljiv. (Efež. 4:25)
21. Kako lahko osebno uporabimo to, kar govori Biblija o zahtevah, ki se postavljajo učiteljem v skupščini?
21 To, kar se zahteva od krščanskih učiteljev, bi nas vse moralo navesti, da se skrbno preiščemo. Ali dokazujemo, da želimo živeti v soglasju z nebeško modrostjo? Čeprav morda nismo učitelji v skupščini, imamo vendarle vsi kot Kristusovi učenci odgovornost, poučevati druge o resnici. Zato je zelo važno, da so naša stališča, besede in postopki v soglasju s tem, za kar se izdajamo. (Rim. 2:21, 22) Potrudimo se, da bomo še boljši služabniki nebeškega Očeta in veselimo se blagoslovov, ki jih je on pripravil za nas. (Primerjaj 1. Timoteju 4:15, 16.)
[Slika na strani 25]
»Če pa slepec slepca vodi ...« (Mat. 15:14)