»Kaj zahteva Jehova od tebe«?
»Naznanil ti je, o človek, kaj je dobro; in kaj zahteva Jehova od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje (dobroto) in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (Miha 6:8)
1. Komu so bile namenjene besede Mihe 6:8 in zakaj?
ISKRENI ljudje se morda sprašujejo: »Kaj bi morali delati, da bi ugajali Bogu?« Toda Jehovin prerok besed iz Mihe 6:8 ni usmeril pravičnim ljudem, ki iščejo Boga Jehovo. Te besede je izrekel ljudstvu, s katerim je bil vsemogočni Bog v sodnem sporu. (Miha 6:1, 2) Izraelsko ljudstvo je omalovaževalo obveznosti zakona, ki jih je imelo do Najvišjega. To je povzročilo žalosten moralni padec naroda. Cvetelo je sleparstvo, zatiranje, krivičnost, malikovanje in prelivanje krvi. Stanje je bilo tako slabo, da ni mogel nihče zaupati svojim najboljšim prijateljem in sorodnikom. (Miha 1:5; 2:1, 2; 3:1—3; 6:12; 7:2—6)
2. Kakšno priložnost je Izraelcem nudil Jehova s tem, da je objavil sodni postopek proti njim?
2 Zato je Jehova z objavo sodnega postopka svoje nezvesto ljudstvo pozval h kesanju. Izraelcem je dal vedeti, da se lahko izognejo hude obsodbe, če naredijo pozitivne korake in pridejo v Bogu sprejemljiv položaj. Kaj je to zahtevalo? Zunanje oblike oboževanja, vključno prinašanje najbolj izbranih žrtev — ni bilo dovolj. (Miha 6:6, 7) Prerokba Mihe razodeva: »Naznanil ti je, o človek, kaj je dobro; in kaj zahteva Jehova od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim.«
‚NAZNANIL JE, KAJ JE DOBRO‘
3. Kaj so se Izraelci po Mojzesu naučili o tem, kaj je dobro?
3 Bog Jehova svojega ljudstva ni pustil v nevednosti glede tega, kaj je dobro. Že stoletja prej je rekel Mojzes Izraelcem: »Sedaj pa, o Izrael, kaj zahteva Jehova, tvoj Bog, od tebe? Samo to: da se bojiš Jehove, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in služiš Jehovi, svojemu Bogu, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da držiš Jehovine zapovedi in njegove postave, ki ti jih danes zapovedujem tebi v dobro.« (5. Moj. 10:12, 13)
4. Kakšno korist bi imeli Izraelci, če bi ljubili Jehovo in poslušali njegove zapovedi?
4 V vsakem primeru je bilo za Izraelce najbolje pokazovati Bogu Jehovi globoko ljubezen in se zvesto držati njegovih zapovedi. Poslušnost Božjemu zakonu jim je zagotavljala Jehovino zaščito in blagoslov pri vsakem delu. (5. Moj. 28:1—13) Nasprotno pa bi bila posledica nespoštovanja Božjega zakona negotovost in propad. (5. Moj. 28:15—68)
5. Zakaj poslušnost Jehovi pospešuje naše največje dobro?
5 Podobno danes ljudje, ki iskreno ljubijo Boga in se trudijo izpolnjevati njegova navodila, hodijo po poti, ki pospešuje njihovo največje dobro. Zakaj? Ker je Jehova moder in ljubeči Bog in je dal samo takšne zapovedi, ki pospešujejo človekovo blaginjo. (Rim. 16:27; 1. Jan. 4:8; 5:3) Ljubezen je pravi temelj vsem Božjim zakonom, ki vladajo človeškim odnosom. Apostol Pavel je poudaril to, ko je napisal: »Nikomur ne bodite ničesar dolžni, razen da ljubite drug drugega; kajti kdor ljubi drugega, je izpolnil postavo. Kajti: ne prešeštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne poželi, in če je katera druga zapoved, tale beseda jo obsega: ‚Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe‘. Ljubezen bližnjemu ne napravlja hudega. Izpolnitev postave je torej ljubezen.« (Rim. 13:8—10) Če bi ljudje povsod izkazovali pravo ljubezen do bližnjih, bi to seveda vodilo do sreče, miru in varnosti.
6. Zakaj je edino pravilno ljubiti Jehovo in poslušati njegove zapovedi?
6 Razen tega je — edino pravilno, da izražamo našo ljubezen do Boga tako, da smo poslušni njegovim zapovedim. (2. Jan. 6) »Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo.« (Dej. ap. 17:28) Zato naj bi razvili enako stališče kakor štiriindvajseteri starešine, ki jih je videl apostol Janez v viziji. Vzklikali so: »Vreden si, Jehova in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.« (Razod. 4:11)
‚DELATI, KAR JE PRAVILNO‘
7. a) Kaj je v zvezi s pravičnostjo Božji zakon zahteval od Izraelcev? b) Kakšno korist bi imelo ljudstvo v dneh Mihe, če bi ravnali pravično?
7 Ker Bog Jehova ‚ljubi pravičnost in sodbo‘, je zahteval, da ga Izraelci v tem pogledu posnemajo. (Ps. 33:5) Njegov zakon je izključeval podkupovanje in je zahteval, da se pravica izvaja nepristrano do bogatih in siromašnih. Takole beremo: »Ne krivi pravice, ne oziraj se na osebo, tudi ne jemlji podkupila, zakaj podkupilo oslepi oči modrih in izprevrne besede pravičnih. Za pravičnost, le za pravičnost se poteguj, da boš živel.« (5. Moj. 16:19, 20) »V pravdi ne ravnajte krivično; ne oziraj se na osebo ubožčevo, tudi ne čislaj osebe mogočnikove, marveč s pravičnostjo sodi bližnjega svojega.« (3. Moj. 19:15) Zares, če bi se Izraelci odzvali pozivu, da »ravnajo pravično«, bi se v dneh Mihe stanje izboljšalo. Zatiranje bi prenehalo. Obnovilo bi se zakon in red, kar bi vodilo do miru, varnosti in stabilnosti.
8. a) Kdaj se od krščanskih starešin zahteva, da postopajo pravično in kako lahko to storijo? b) Kako je v poslušanje nasveta iz 2. Tesaloničanom 3:11—15 vključena pravičnost?
8 Tudi kristjani so pod zapovedjo, da ‚delajo, kar je pravično‘. Starešine morda morajo ugotoviti, če je določeni krščanski brat sposoben služiti kot sluga pomočnik ali starešina. To lahko nepristransko ugotovijo samo tedaj, če se zvesto držijo Božje besede in se opirajo na njegovega duha. Prav tako morajo včasih odločati glede krščanskih bratov in sester, ki so naredili težke prestope. (1. Kor. 6:1—6; 1. Tim. 5:20—22, 24, 25) Podobno morajo morda tudi posamezni kristjani odločiti, ali ni nebrzdano obnašanje določenih oseb, ki so povezane s skupščino, tisto, kar jih dela nezaželene. Tudi tukaj se zahteva pravilno izvrševanje pravičnosti, da bi takšna odločitev temeljila na Božji besedi in ne na osebnih predsodkih ali nebiblijskih domnevah. Motiv za prenehanje druženja z določenimi soverniki bi morala biti želja, da se jim pomaga spoznati potrebo, da spremenijo svoje postopanje. To ne bi pomenilo neprijaznosti do takih oseb ali da se z njimi ‚postopa kot s sovražniki‘. Tem posameznikom bi morali še naprej ‚svetovati kot bratom‘. (2. Tesal. 3:11—15)To seveda služi tudi kot zaščita tistim, ki sledijo biblijskemu nasvetu v tej zadevi, da ne zapadejo nezdravemu vplivu. (2. Tim. 2:20—22)
9. Kako lahko kristjan po Jakobu 4:11, 12 ne upošteva izkazovanje pravičnosti do svojega brata v veri?
9 Če pa bi kristjani presojali postopke, nagibe ali način življenja svojih krščanskih bratov in sester po svojih merilih in samovoljno ocenjevali vrednost nekoga, bi postali krivi resnega neupoštevanja pravičnosti Upoštevaj, kar je zapisal učenec Jakob: »Ne obrekujte drug drugega, bratje! Kdor obrekuje brata ali sodi brata svojega, obrekuje postavo in sodi postavo; če pa sodiš postavo, nisi izpolnjevalec postave, ampak sodnik. Eden je zakonodajalec in sodnik, ki more rešiti in pogubiti; ti pa kdo si; ki sodiš bližnjega?« (Jak. 4:11, 12) Posamezniki, ki tako sklepajo, se postavijo nad zakon ljubezni, ki ga daje Bog in s tem obsojajo postavo ljubezni kot zanje neprimerno. (Mat. 22:36—39; primerjaj 1. Janezov 3:16.) S tem prekršijo Jehovino načelo pravičnosti, ki temelji na ljubezni.
10. Zakaj je nepravično meniti, da določena skupina ljudi bolj kot druga zasluži »dobro vest«?
10 Razen tega bi bilo od kristjana nepravično, če bi mislil, da določena skupina ljudi bolj zasluži »dobro vest« kakor druga. Jezus Kristus je umrl za vse človeštvo in Božja volja je, da se vest o rešitvi nepristransko oznanja. (1. Tim. 2:3—6) Zato se v deželah, kjer je mogoče obiskovati ljudi z biblijsko vestjo na njihovih domovih, vsekakor ohrani duh nepristranosti tako, da se gre na vsa vrata. Čeprav nekatere skupine ljudi raje poslušajo, ne smemo podleči občutkom pristranske naklonjenosti. (Primerjaj Jakob 2:1—9.)
‚LJUBITI DOBROTO‘
11. Kaj pomeni izraz ‚ljubiti dobroto‘?
11 Razen zahteve po izkazovanju pravičnosti so Izraelci imeli zapoved, da ‚ljubijo dobroto‘. Izraz ‚ljubiti dobroto‘ bi se lahko nanašal tudi na ‚ljubiti ljubečo dobroto‘ ali ‚ljubiti zvesto ljubezen‘. Takšna ljubeča dobrota je aktivna sočutna skrb ali pozornost do drugih. To je dobrota, ki se izkazuje z deli. (Primerjaj Ruta 2:8—20; 3:10.) ‚Ljubiti dobroto‘ pomeni, iskati zadovoljstvo ali radost v izražanju dobrote, da se veselo priskoči drugim v pomoč.
12. Kaj pokaže, da je Jezus resnično ‚ljubil dobroto‘?
12 Jezus Kristus je bil v tem pogledu izreden zgled. Celo takrat, ko je bil utrujen in se ga je zmotilo pri počitku, se je Veselo odzval potrebam svojih rojakov. V Pismu se poroča o takem dogodku: »In vzame (apostole) s seboj in se umakne v stran k mestu, ki se imenuje Betsaida. Ko pa množice to zvedo, odidejo za njim; in sprejme jih (prijazno) in jim govori o kraljestvu Božjem in ozdravlja tiste, ki so potrebovali zdravja.« (Luk. 9:10, 11) Jezusu je izkazovanje takšne dobrote naredilo veliko veselje.
13. Kako lahko danes pokažemo, da ‚ljubimo dobroto‘?
13 Če si učenec Jezusa Kristusa, ali ljubiš ‚dobroto‘? Daješ osebno udobnost in želje na drugo mesto, tako da bi mogel prisrčno nuditi materialno in duhovno pomoč tistim, ki jo potrebujejo? Se tudi pri tebi, kakor pri Jezusu, zbudijo občutki usmiljenja, ko vidiš žalostno stanje tistih, ki jim manjka točno spoznanje? (Marko 6:34) Ali goreče in radostno prinašaš drugim duhovno tolažbo, vključno znancem in sorodnikom? Ali si vzameš vsak mesec čas za razumno sodelovanje v javnem pričevanju? (Primerjaj Razodetje 22:1, 2, 17.) Kadar vidiš sovernike ali druge, da so v resnični materialni stiski, ali se čutiš gnanega, da jim priskočiš na pomoč? (Preg. 3:27, 28; 2. Kor. 8:1—4; 9:6—12) Brez dvoma bo tako, če zares ‚ljubimo dobroto‘.
‚HODI PONIŽNO Z BOGOM SVOJIM‘
14. Kaj pomeni hebrejski izraz, preveden s »ponižno«?
14 Prerokba Mihe je Izraelce prav tako spodbujala, da »ponižno hodijo s svojim Bogom«. Ker se hebrejski izraz, ki je preveden s »ponižno«, pojavlja samo v Mihi 6:8 in v Pregovorih 11:2, ni lahko razbrati popolnega pomena te besede. Hebrejski spisi, napisani pozneje, pokazujejo, da ta izraz vsebuje čistost in dostojnost. Prevod Septuaginte in sirijski prevod Biblije, podajata misel kot biti »pripravljen« ali »sposoben« hoditi z Bogom. Zato hoditi ponižno z Jehovo ne pomeni samo biti skromen, temveč biti pred Bogom v primernem stanju, ne domišljav in se ne zanašati nase.
15. Kaj pomeni »hoditi z Bogom«, kakor pokaže primer Enoha in Noeta?
15 Izraz »hoditi z Bogom« se pojavlja v biblijskem poročilu že mnogo prej. Za preroka Enoha in patriarha Noeta je na primer rečeno, da sta hodila z Bogom. Glede Noeta beremo: »Noe je bil mož pravičen, popoln med vrstniki svojimi; z Bogom je hodil Noe neprestano.« (1. Moj. 5:24; 6:9) Enoh je tudi bil »Bogu po volji«. (Hebr. 11:5) Potemtakem pomeni hoditi z Bogom, obnašati se tako, kakor da smo v njegovi prisotnosti, prilagojevati se njegovi volji. Enoh in Noe sta uživala posebno prisrčen odnos z Bogom Jehovo zaradi svoje vere in korektnega obnašanja.
16. a) Kakšno bi moralo biti naše obnašanje, če želimo ponižno hoditi z Bogom? b) Kakšen dober rezultat lahko prinese zgledno krščansko življenje?
16 Da bi bili kristjani primerni še dalje uživati prisrčen odnos z Bogom Jehovo, morajo ponižno hoditi z njim, ostati sveti, skromni in spodobni v njegovih očeh. Pismo svetuje: »Vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kakor hudodelnike, slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja.« (1. Petr. 2:12) Da, dober primer krščanskega življenja poudarja javno oznanjevanje »dobre vesti«. Dokazuje, da pravo oboževanje dobro vpliva na življenje ljudi in lahko utiša osebe, ki napačno prikazujejo prave učence Jezusa Kristusa. (1. Petr. 2:13—16) Dejansko lahko takšni, ki napačno prikazujejo kristjane, doumejo nepravilnost svojega ravnanja in sčasoma pričnejo slaviti Boga Jehovo.
17., 18. a) Kaj Jehova zahteva od vseh tistih, ki mu želijo ugajati v soglasju s tem, kar se vidi iz prerokbe Mihe in Jakoba 1:22—25? b) Kako Enohova in Noetova hoja z Jehovo ponazarjata enako bistvo?
17 Navdihnjene besede prerokbe Mihe ne dopuščajo dvoma o tem, da se takšno postopanje zahteva od vseh, ki želijo ugajati Bogu Jehovi. Učenec Jakob je opozoril na isto misel: »Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki sami sebe slepe. Kajti če je kdo poslušalec besede, ne pa delavec, ta je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje: pogleda se namreč in odide, in hitro pozabi, kakšen da je. Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejansko izvršuje to, ta bo blažen (srečen) v dejanju svojem.« (Jak. 1:22—25)
18 Samo moliti, brati Biblijo, obiskovati krščanske sestanke in s spoštovanjem poslušati, kar se na njih govori, ni dovolj. Naše življenje mora pokazovati, da ravnamo pravično, ljubimo dobroto in hodimo ponižno z Jehovo. Enoh in Noe sta neoporečno hodila z Najvišjim, kar je vključevalo tudi goreče delovanje. Enoh je neustrašeno prerokoval brezbožnim ljudem v svojih dneh, da bodo občutili Jehovino obsodbo s pomočjo velikega števila angelov. (Juda 14, 15) Noe ni samo gradil barke za rešitev svoje družine in osnovnih živalskih vrst, temveč je bil tudi ‚glasnik pravičnosti‘, ki je opozarjal svoje sodobnike pred prihajajočim uničenjem. (2. Petr. 2:5)
19. Kakšna vprašanja lahko zastavimo sami sebi, da bi ugotovili, če živimo v soglasju z Miho 6:8?
19 Gotovo, učenci Jezusa Kristusa ne želijo varati same sebe z mišljenjem, da je prijetna osebnost in sodelovanje v javnem oboževanju zadosti, da bi jih Bog Jehova priznal. Aktivna sočutna skrb za druge se mora videti. Je pri tebi tako? Si voljan in pripravljen, da reagiraš na telesne in duhovne potrebe drugih nepristransko? Ali goreče izvršuješ zapoved, da oznanjaš in pridobivaš učence? (Mat. 28:19, 20) Je tvoje obnašanje kot Božjega služabnika vredno posnemanja? Če da, tedaj živiš v soglasju z navdihnjenimi besedami, zapisanimi v Mihi 6:8.
[Slika na strani 24]
Jezus je navduševal pokazujoč dobroto z ozdravljanjem bolnih.
[Slika na strani 25]
Kot »glasnik pravičnosti« je Noe vnaprej opozarjal na potop.