Pridiga na gori – »Ne prisegaj«

ZATEM ko je Jezus v svoji pridigi na gori obravnaval temo o zakonolomu in razvezi, je načel temo o priseganju. Rekel je: »Zopet ste slišali, da je rečeno starim: ‚Ne prisegaj po krivem, izpolni pa Jehovi prisege svoje‘.« (Mat. 5:33)

Židje, ki so ga poslušali, so vedeli, da so njihovi predniki iz Postave veliko slišali o prisegi. Ob določenih prilikah je bila prisega obvezna. (2. Moj. 22:10, 11; 4. Moj. 5:21, 22) V Božji besedi se vedno znova poudarja važnost izpolnjevanja zaobljub. (4. Moj. 30:2, 3; 5. Moj. 23:21—23; Prop. 5:4, 5)

Jezus je rekel dalje: »A jaz vam pravim, da ne prisegajte nikakor, ne pri nebu, ker je prestol Božji, ne pri Zemlji, ker je podnožje nogam njegovim, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega Kralja: tudi pri glavi svoji ne prisegaj, ker ne moreš ne enega lasu narediti belega ali črnega.« (Mat. 5:34—36)

Je Jezus nameraval odpraviti vse prisege in slovesne obljube? Ne, ker je Božji zakon, ki je zapovedoval priseganje ob določenih prilikah, še vedno veljal. (Gal. 4:4) Ko je Jezusa zasliševal veliki duhovnik, se ni branil priseči pred njim. (Mat. 26:63, 64) Ko je Jezus rekel, da ljudje ne bi smeli prisegati, se je skliceval na popačene in zlorabljene prisege. Kako to?

Prisege, ki so v Bibliji omenjene v pozitivnem smislu, so vedno zadevale stvari velikega pomena, kot so odločitve v zvezi s pravim oboževanjem, sklenitve zavez in izjave prič pred sodišči. (1. Moj. 24:2—4, 9; 31:44, 50, 53; 2. Moj. 22:10, 11) Sčasoma pa je Židom postala navada, da so prisegali v zvezi z mnogimi vsakodnevnimi rečmi. Stari rabinski spisi na primer omenjajo ljudi, ki so prisegli, da ne bodo spali, ne govorili, ne hodili in s svojo ženo ne bodo imeli spolnih odnosov. Pri mnogih prisegah so uporabljali besedo »korban«, kar je pomenilo »Bogu posvečen dar«. Verjeli so, da se z izgovorom te besede določena stvar proglasi za prepovedano tako zanje kot za druge, prav tako kakor so bile tempeljske žrtve. V zvezi s tem je Jezus rekel farizejem:

»Lepo zametujete zapoved Božjo, da ohranite izročilo svoje. Mojzes namreč je rekel: ‚Spoštuj očeta svojega in mater svojo‘ in: ‚Kdor preklinja očeta ali mater, naj umre‘. Vi pa pravite: ‚Če reče kdo očetu ali materi: S čimer bi ti jaz pomagal, bodi korban (to je: daritev) — njemu ne pustite ničesar več storiti očetu svojemu ali materi svoji. Tako podirate veljavo besede Božje z izročilom svojim, ki ste ga izročili.«a (Marko 7:9—13)

Tudi način, kako so prisegali, je postal popačen. Namesto da bi sledili biblijskim primerom priseganja, ki so bili narejeni v Božjem imenu, je postala splošna navada, prisegati »pri nebu«, »pri zemlji«, »pri Jeruzalemu« in celo »pri glavi« (ali življenju) drugega človeka. (5. Moj. 6:13; Dan. 12:7) Židovske avtoritete so si bile nasprotne glede veljavnosti mnogih priseg, danih v imenu stvari. Očitno so določeni ljudje bili mnenja, da lahko nekaznovano razveljavijo prisego. (Primerjaj Matevž 23:16—22.)

Ker so bila, kakor je pokazal Jezus, nebesa »Božji prestol«, Zemlja »podnožje njegovih nog« in Jeruzalem »mesto velikega kralja«, je bila prisega v imenu teh stvari kakor prisega v Božjem imenu. (Iza. 66:1; Ps. 48:2). Podobno je prisega pri »glavi« ali pri življenju nekoga, enakega pomena kakor prisega v Božjem imenu, ker je Bog dajalec in vzdrževalec življenja; nihče nima toliko moči nad svojim življenjem, da bi lahko »en sam las naredil bel ali črn«. (Ps. 36:9)

Zatem ko je Jezus odsvetoval nepremišljene prisege, je rekel dalje: »Vaš da naj pomeni preprosto da, vaš ne ne; kar je pa več od tega, to je od tistega, ki je hudoben.« (Mat. 5:37, NS)

Često priseganje, da bi podprli verodostojnost izjav, se je razširilo zaradi razširjenosti laži in varanja. Jezus pa je pokazal, da bi morala biti v vsakdanjem življenju preprosti DA ali NE vredna zaupanja, in bi ju tako ne bilo potrebno podpirati s prisego. Kdor meni, da je prisiljen, storiti »več od tega«, tako da za svoje izjave vedno ‚prisega‘, pokaže, da pravzaprav zaupanja ne zasluži. Kaže duha »tistega, ki je hudoben«, satana, hudiča, ki je v Bibliji označen kot »oče laži«. (Jan. 8:44; Jak. 5:12)

[Podčrtna opomba]