Pridiga na gori — Trajajoča jeza je smrtonosna

ZATEM ko je Jezus pojasnil, da ni prišel razveljavit temveč izpolnit Božji zakon, je povezal trajajočo jezo z umorom. To primerjavo je začel takole: »Slišali ste, da je rečeno starim: ‚Ne ubijaj; kdor pa ubije, zapade sodbi‘.« (Mat. 5:21)

Stavek »Slišali ste, da je rečeno«, se lahko nanaša tudi na to, kar je pisalo v Hebrejskih spisih in kar so učile hebrejske tradicije. (Mat. 5:21, 27, 33, 38, 43; Jan. 12:34) »Starim«, to je generacijam, ki so živele pred Jezusovim časom, je bil dobro znan zakon, ki je označil uboj za največji greh. Takšen zakon je obstajal že v Noetovih dneh. (1. Moj. 9:5, 6; 2. Moj. 20:13; 21:12; 3. Moj. 24:17)

Da bodo »zapadli sodbi«, pomeni, da jih bo kaznovalo neko »krajevno sodišče« (grško synedria, »nižji sinedriji«), ki so bili po vsej Palestini. (Mat. 10:17; 5. Moj. 16:18) Po hebrejskih izročilih je bilo 23 sodišč v mestih z najmanj 120 ali več odraslih moških prebivalcev.a Smrtno kazen so izrekli morilcem, toda v Jezusovem času so morala hebrejska sodišča za izvršitev smrtne kazni dobiti pooblastilo od rimskih oblasti. (Jan. 18:31)

Jezus je poudaril, da lahko v Božjih očeh nekdo zasluži smrtno kazen, čeprav uboja niti ni storil. Govoreč z avtoriteto, kakor tisti, ki je neposredno poslan od Boga, je Jezus rekel: »A jaz vam pravim, da vsak, kdor se brez razloga jezi na brata svojega, bo odgovoren sodišču.« (Mat. 5:22a, NS)

Po Jezusovih besedah je »vsak, kdor se jezi na brata svojega«, prav tako pred Bogom kriv kakor tisti, ki je uboj izvršil. Kdor namreč dovoljuje, da mu v srcu tli jeza, dejansko svojega bližnjega sovraži, vsak pa, »kdor sovraži brata svojega, je ljudomorec«. (1. Jan. 3:15) Včasih je jeza opravičena, toda smrtonosna je lahko za obe strani, če se nekdo trajno jezi na svojega brata ali na bližnjega. (Mar. 3:5; Efež. 4:26; Jak. 1:19, 20)

Jezus je nadaljeval: »Kdorkoli pa reče bratu svojemu: Raka, pride pred veliki zbor.« (Mat. 5:22b) »Raka« je grška beseda, ki izvira iz hebrejščine in pomeni »praznoglavec«, »teleban« ali »bedak«. Novi svet prevod prevaja to besedo opisno in se po njem glasi: »Besedo prezira, ki se ne more izgovoriti«. Kako gleda Bog na nekoga, ki ne goji samo v srcu morilskega sovraštva in jezo, temveč daje temu tudi duška z uporabo besed prezira?

Po Jezusovih besedah je takšen nosil krivdo kakor človek, ki ga je hebrejsko sodišče obsodilo in kaznovalo s smrtjo. To je bil sinedrij v Jeruzalemu, ki so ga sestavljali »višji duhovniki (ki so nadzorovali duhovniške službe v templju) s starešinami in pismarji«. (Mar. 15:1) To zakonodajalsko telo, ki je štelo 71 sodnikov, se je ukvarjalo izključno s težkimi primeri in poslušalo pritožbe nižjih sodišč.b

Jezus je šel še korak dalje, ko je rekel: »Kdorkoli reče: Bedak! zapade ognju gehene.« (Mat. 5:22c, NS) Grška beseda za izraz »bedak« je more. Podobno se glasi tudi hebrejski izraz moreh, ki pomeni »uporniški«. Medtem ko raka bolj kaže na neumnost v intelektualnem smislu, se more uporablja, kadar se želi koga prikazati za moralno ničvrednega, odpadnika in upornika proti Bogu. V Hebrew and Talmudical Exercitations (Hebrejska in talmudska pojasnila) poudarja John Lightfoot: »‚Raka‘ kaže na ‚čemernost in površnost v obnašanju in življenju‘, toda beseda »bedak« vsebuje v sebi grenko obsodbo glede duhovnega in večnega stanja in obsodi človeka na sigurno uničenje.«

Osebe, ki so proglasile bližnjega za takšnega, so zaslužile »ogenj gehene«. Tu se Jezus sklicuje na dolino Hinon (hebrejsko: Ge Hinnóm) blizu Jeruzalema, ki je postala splošno smetišče, kjer je neprekinjeno gorel ogenj in so vanj metali smeti in trupla. Po grškem Liddellovem in Scottovem Lexiconu so v tej dolini »sežigali trupla največjih zločincev«. Če niso trupla v ognju povsem zgorela, so črvi, ki so se tam izlegli, opravili svoj posel. (Iza. 66:24; Mar. 9:47, 48) Jezus je uporabil Geheno kot primeren simbol večnega uničenja. Ker je človek, ki je obtožil bližnjega, da je »podel bedak«, ki zasluži kazen Gehene, želel tej osebi večno uničenje, je s tem — po Božjem stališču, povzročil, da se je ta huda kazen zgrnila nanj. (Primerjaj 5. Moj. 19:17—19)

[Podčrtni opombi]