Podčrtna opomba

b V Teološkem slovarju Nove zaveze piše v zvezi s sinedrijem v Jeruzalemu: »Na čelu telesa, ki se je zbiralo v bouleu ... je bil veliki duhovnik. On je bil vodja hebrejskega ljudstva; samo on je lahko predsedoval sinedriju. Okrog njega so bili archiereis (višji duhovniki), duhovniška aristokracija saducejskega prepričanja. Višji duhovniki so zaradi službe v templju imeli prostor in glas v sinedriju in sestavljali so zaključeno skupino. Starešine so bili druga skupina. Res je, da so se na začetku vsi člani gerousie (skupščine starešin) imenovali starešine, toda postopoma se je ta naziv vedno bolj omejeval, tako da so bili samo starešine iz vplivnih svetovljanskih družin v Jeruzalemu imenovane presbyteroi (starešine). Prav tako so ti udeleženci brez izjeme bili po prepričanju saduceji. Farizeji so uspeli priti v veliki zbor v času kraljice Aleksandre (76—67 pr. n. št.). Od takrat je v sinedriju stalno rasla moč in vpliv grammateisa (pismarjev). V dobi Rimljanov so imeli še vedno prvo besedo archiereis (višji duhovnik), toda odločitev niso mogli sprejemati, niso mogli izreči sodbe brez soglasja farizejskih pismarjev.«