Osnova za smiselno življenje
»Poglejte, koliko ljubezen nam je dal Oče, da se imenujemo otroci Božji« — 1. Janezov 3:1.
1.–3. Kaj vse kali veselje do življenja? (Prop. 1:15; 2:18—21; 4:1—3; 9:11, 12)
VSAK normalen človek bi rad v življenju uspel, toda mnogi se pritožujejo, da sestav, v katerem živimo, daje le malo vzpodbud za zasledovanje pravega cilja.
2 Ti posamezniki opozarjajo na dejstvo, da si lahko nekdo sicer zastavi svoj cilj, porabi leta, da doseže izobrazbo na izbranem področju, nato pa ugotovi, da ne more dobiti zaposlitve. Precej univerzitetno izobraženih ljudi je prisiljenih sprejeti kakršnokoli delo, da bi si oskrbeli osnovna sredstva za življenje.
3 Po drugi strani pa tisti, ki so dosegli finančni uspeh, vedo, da lahko vojna ali kaka druga nesreča naglo uniči vse, kar so doslej dosegli. Smrt ljubljenega človeka pa jih lahko obsodi na osamljeno življenje.
4. a) Zakaj pravijo nekateri: »Bog je mrtev«? b) Kaj čuti Bog do človeštva? (Jan. 14:14, 15; Jer. Žal. 3:34—36; Jona 4:10, 11).
4 Ker so opazovali stvari na tak način, so nekateri prišli do sklepa, da je Bog mrtev, kar pomeni, da ga človeške zadeve ne zanimajo. Ker pa je Bog načrtoval in ustvaril vesolje, se še kako zanima za to, kako se z njim ravna. Bog resnično misli na bodočnost človeka in ima določen namen z vsakim, ki je živel ali še živi. Še več, v tem namenu so upoštevana naša čustva, tako da pomeni izpolnitev življenjskega cilja že tudi našo popolno srečo in zadovoljstvo.
NAŠE NEMOČNO STANJE
5. Kako je opisal Mojzes človekov položaj?
5 Priznati pa moramo, da človeštvo ni sposobno spremeniti stanja. Mojzes je opisal naš nemočni položaj: »Dnevi naših let — vseh jih je sedemdeset let ali ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo« — Psalm 90:10.
6. Zakaj se ljudje ne morejo rešiti sužnjevanja smrti?
6 Človekova nesposobnost, da se osvobodi suženjstva smrti, pride do izraza v 49. Psalmu, od 6. do 9. vrste: »Ki zaupajo v premoženje svoje in se ponašajo v obilosti bogastva svojega? Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja (predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj), da bi živel za večno, ne moral videti jame.« Pisec tega Psalma je vedel, da je cena previsoka, da bi jo človeštvo lahko kdaj plačalo. Nobenega upanja namreč ni, da bi nepopolni človek s svojimi zmožnostmi to osvoboditev kdajkoli dosegel.
7. Kako je Adam prodal svoje potomstvo in kaj je s »prodajo« dobil?
7 V takšnem žalostnem, nemočnem stanju smo mi vsi, ker je naš prednik Adam svoje prihodnje potomstvo brez njegove privolitve prodal v suženjstvo grehu in smrti. Cena, ki jo je s to »prodajo« iztržil, je bila: sebično ravnanje po lastni volji in upor proti Bogu. Od tedaj je vsak človek, kakor je zase rekel Pavel, »mesen, suženjski prodan grehu« (Rimlj. 7:14).
8. Kako lahko iskreni ljudje zaradi suženjstva kličejo Boga na pomoč?
8 Če naj bi se človek kdajkoli osvobodil, je moral v zadeve poseči Bog in storiti potrebne ukrepe. Iskreni ljudje kličejo Boga na pomoč: »Pomagaj nam, Bog zveličanja našega, zavoljo časti svojega imena, in reši nas ter prikrij grehe naše zaradi svojega imena.« — Psalm 79:9.
BOG NE MORE PREZRETI GREHA
9. V kakšen položaj je prišlo človeštvo v odnosu z Bogom?
9 Ali Bog Jehova sliši to molitev? In če jo, ali jo lahko usliši? Je človeška nemoč problem, ki ga Bog lahko reši? Da, gre za resničen problem. Pojavil se je že pred približno 6000 leti. Prvi človek, Adam, se je pridružil Božjemu sovražniku, satanu, in prinesel zlo na Zemljo. Postal je Božji sovražnik, njegovi otroci pa, ki so podedovali greh in nepopolnost, delajo krivična dela. Adam je — kakor pokaže apostol Pavel — pripeljal človeški rod v sovražen odnos z Bogom (Rimlj. 5:10).
10., 11. a) Zakaj Jehova ne bi mogel enostavno prezreti greha, ki se je v vesolju pojavil? b) Kaj dokazuje, da pelje podcenjevanje nezakonitosti do resnih problemov?
10 Jehova je kljub temu ljubil svoja stvarjenja, vedoč, da si sama ne bi mogla pomagati. Ali je iz ljubezni do človeštva lahko preprosto oprostil zlo, ki sta ga satan in Adam skupaj povzročila? Je Bog lahko rekel grešniku: »Ljubim te in usmilil se te bom, tako da ti bom greh kar spregledal?« Njegov občutek za pravičnost mu ni dovoljeval, da bi greh prezrl in ga pustil nekaznovanega. Če bi to storil, bi spodkopal temelje svoji vladavini, ker v Bibliji piše: »Pravičnost in prava sodba sta podstava tvojemu prestolu« (Ps. 89:14).
11 V nekaterih narodih današnjega sveta poznamo primere za to, kam pelje preblago ravnanje in popuščanje pri kaznivih dejanjih. V mnogih slučajih so bili s prestopniki preveč popustljivi in premalo odločni. Zločincem se je dalo preveč svobode. To je vodilo do nezaupanja mnogih ljudi do vladavin in do končnega razpada. Vladar vesolja pa ne bo dovolil, da bi se to zgodilo z njegovimi zakoni.
REŠITEV PRIHAJA PO »SEMENU«
12. Kako je Bog, zatem ko je Adam grešil, razodel, kako bo prišel človeškemu rodu na pomoč?
12 S človeškega gledišča tega problema ni bilo mogoče rešiti. Toda Bog Jehova lahko navidez nerešljive probleme reši na čudovit način; pri tem še vedno ohranja dostojanstvo svoje vesoljne suverenosti, čeprav istočasno izkazuje tudi usmiljenje. Ko vidimo rezultat tega, smo prisiljeni reči: »Drugače se tega problema enostavno ne bi dalo tako temeljito, pravično in dobro rešiti.« Po Bibliji je Bog že v času, ko je izrekel obsodbo nad Adamom zaradi njegovega greha, razodel, da bo prišel človeškemu rodu na pomoč. Rekel je: »To (Seme) ti (satanu) stare glavo.« (1. Moj. 3:15) Sčasoma bo Bog pokazal ljudem, kako se njegov namen uresničuje.
13. Kdo se je izkazal za to »Seme« in zakaj je Bog izbral ravno njega?
13 Koga pa bo Bog določil za to »seme«, ki bo končno zdrobilo satanu glavo? Svojega edinorojenega Sina! On bi bil izbran, da v prvi vrsti pripomore k razčiščevanju izzvanega spornega vprašanja glede dostojanstvenosti in pravičnosti Jehovine vladavine ali suverenosti. Zakaj je Jehova izbral prav to visoko osebnost, ki je bila z njim v tako tesnem odnosu? Ko je satan sprožil to sporno vprašanje, je zbudil dvom v zvestobo vseh stvarjenj v vesolju, tudi Božjega Sina. Še več: vprašanje zvestobe se je tikalo njega bolj kot vseh drugih Božjih stvarjenj, ker je bil Jehovin najpomembnejši Sin in po položaju v vesolju takoj za njim.
14. Kaj je Božji Sin občutil do človeštva?
14 Ta Sin, poosebljena modrost, je v 8. poglavju Pregovorov rekel o Božjih ustvarjalnih delih: »Veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.« (31. vrsta) Zelo je ljubil človeštvo. Zato je z veseljem sprejel nalogo, da opraviči svojega Očeta, predvsem iz zvestobe do njega in zatem iz ljubezni do človeštva.
15. Zakaj je Bog dopustil zlo?
15 Zaradi vesoljnega spornega vprašanja, ki je tukaj vključeno, je Jehova, vesoljni suveren, nekaj časa dopustil obstoj greha, da bi se razčistilo vprašanje njegove suverenosti in lojalnosti velike družine njegovih inteligentnih stvarjenj. Prav tako je potreboval čas, da postavi osnovo za odstranitev greha in da zatem nudi priliko grešnem človeštvu, da spozna njegove priprave in se jih trdno drži. Bog je torej dopustil zlo z dobrim namenom in za relativno kratek čas. Pot, predvidena od Jehove, je pravzaprav edina pot, po kateri lahko On ljudem zares pomaga.
ZAKONSKA OSNOVA ZA STIK Z LJUDMI
16. Zakaj je bila potrebna zakonska osnova, po kateri bi se lahko Bog družil z ljudmi?
16 Bog je moral imeti zakonsko osnovo za druženje s tistimi, ki so rojeni v grehu, čeprav ne po lastni krivdi. Sicer bi morali vsi ljudje za vedno umreti, ker Božji zakon zahteva, da se morajo grešniki odstraniti iz vesolja. Edino z žrtvijo nekega popolnega človeka bi se lahko plačala »visoka« cena, ki je bila izven človeškega dosega, za odkup tega, kar je izgubil Adam. S tem bi se ustavila pravična Božja obsodba, ki jo je izrekel nad človeštvom. O tem je rekel Jezus: »Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in da življenje svoje v odkupnino za mnoge.« (Mat. 20:28)
17., 18. Kaj je lahko Bog dokazal z vzpostavo zakonske osnove?
17 Z vzpostavitvijo zakonske osnove je Jehova lahko dokazal upravičenost svoje vesoljne vladavine. Istočasno je lahko ljudem izkazal usmiljenje. Apostol Pavel pojasnjuje to takole:
18 »Zakaj vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje in dobivajo opravičenje daroma z njegovo milostjo po odkupu, ki je v Kristusu Jezusu; ki ga je predstavil Bog kot sprave (tj. pokritje greha) daritev po veri v njegovi krvi, da pokaže svojo pravičnost ... v sedanjem času, da bi bil Bog sam pravičen in opravičitelj tega, ki je iz vere Jezusove« — Rimlj. 3:23—26.
19. Kako si pridobijo ljudje pravilen položaj v odnosu z Bogom Jehovo?
19 Bog se torej ukvarja s človeško družino po svojemu Sinu, Jezusu Kristusu, ki v tej zadevi deluje kot Jehovin zastopnik. S tem da je žrtvoval življenje, je razveljavil obsodbo in odkupil človeški rod. Tisti, ki poslušno sprejmejo to Božjo pripravo, lahko pridejo v zakonit odnos z Bogom. O tej usmiljeni pripravi Jehove in njegovega Sina je rekel apostol Pavel: »Eden je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse.« — 1. Tim. 2:5, 6.
20. Kaj je moral narediti Božji Sin, ko je bil na Zemlji?
20 Bog je v svoji modrosti pripravil edino sredstvo, s katerim je lahko pomagal ljudem pridobiti pravični položaj in upanje na večno življenje kot člani njegove čiste, pravične in popolne splošne družine. Bog je storil to dejanje največjega usmiljenja točno ob pravem trenutku po njegovem časovnem načrtu. Iz nebes je na Zemljo poslal svojega Sina, da se je učlovečil. Tu na Zemlji je lahko ta Sin prvenstveno pokazal, da popolni ljudje, ki ljubijo Boga, lahko ostanejo lojalni Bogu in njegovi vladavini pod kakršnimikoli preizkušnjami in okoliščinami. Njegovo življenje je prav tako lahko postalo odkupna cena za ljudi, ker med njimi ni bilo popolnega človeka, ki bi bil tako ceno lahko nudil. Seveda je to zahtevalo njegovo smrt (Titu 2:11—14).
JEZUS KRISTUS — NAŠ POMOČNIK
21. Kaj je Jezus pooblaščen storiti po 1. Jan. 2:1, 2 na osnovi svojega zvestega življenja?
21 Na osnovi zvestega življenja je Jezus pooblaščen pomagati tistim, ki želijo služiti Bogu. Apostol Janez je pisal: »Ako se pa kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega; in on je sprava za grehe naše.« — 1. Jan. 2:1, 2.
22. Zakaj Božji zvesti služabniki ne izgubijo svojega priznanega položaja, kadar grešijo?
22 Toda satan se je že od Abela, Adamovega sina, naprej trudil najti napake na Božjih služabnikih. Resnično je satan označen kot »naših bratov tožnik, ki jih toži pred Bogom našim noč in dan« (Razod. 12: 10). Tako se je Jezus Kristus pravočasno pojavil kot pomočnik pred Bogom v tem sporu glede čistosti. Pred Božji prestol stopa nam v prid. Kadar naredijo Božji zvesti služabniki kako napako ali če grešijo in se zatem iskreno kesajo ter priznajo svoj greh, tedaj prinaša Jezus vrednost svoje žrtve, da jim ne bi bilo treba umreti — ker lahko njegova žrtev sprave pokrije njihove napake in grehe.
23. Kakšno stališče do našega grešnega stanja moramo ohraniti?
23 Apostol Pavel je opisal borbo, ki jo je vodil on in tudi vsi ostali kristjani: kako grešijo kljub največjemu trudu, sicer nenamerno ali nehote. Rekel je: »Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam. Če pa to delam, česar nočem, ne delam tega več jaz, temveč v meni prebivajoči greh.« (Rimlj. 7:19, 20) Uporaba vrednosti Kristusove žrtve sprave za njihove grehe — zaradi katerih se kesajo in jih priznavajo — je osnova za odpuščanje. — 1. Jan. 1:9.
24. Kako Jezus v svojem položaju pomočnika lahko dokaže, da so satanove obtožbe napačne?
24 Jezus je torej v svoji službi pomočnika pred Bogom dokazal, da so satanove obtožbe proti kristjanom lažno obrekovanje. Pozornost obrača na krščanska dela vere in na to, da iskreno kličejo v kesanju Boga, kadar grešijo. On ve, kaj je zapisano v listu Hebrejcem 6:10: »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.« Jezus je prav tako pokazal pred nebeškim sodiščem, da so Božji služabniki na Zemlji spoznali svojo nesposobnost in pomanjkanje pravičnosti ter so prosili za milost na osnovi Kristusove žrtve — to je po poti, ki jo je predpisal Bog.
25. Zakaj tisti, ki so v skupnosti s Kristusom, niso obsojeni?
25 Bog Jehova je sprejel njegovo zanimanje zanje. Satan je bil pri vsakem napadu poražen. Jezus torej zvesto opravlja svojo duhovniško dolžnost, ko ščiti ljudi pred vsemi obsodbami, kakor piše v Bibliji: »Zatorej ni sedaj nobene obsodbe za te, ki so v Kristusu Jezusu. Zakaj postava duha življenja v Kristusu me je osvobodila postave greha in smrti« — Rimlj. 8:1, 2.
26., 27. Kako lahko posamezniki postanejo Kristusovi otroci in stojijo čisti pred Bogom?
26 Nadalje nam prerok Izaija pomaga spoznati, kako dodeljuje Kristus resnično življenje vsem, ki verujejo vanj. Izaija je po navdihnjenju pisal o Jezusovem trpljenju in tedaj rekel Jehovi: »Ko izvrši duša njegova daritev za greh, bo videl svoje potomstvo.« (Iza. 53:10, NS) Jezus Kristus ne dobiva svojega potomstva po naravni poti. Ko je živel na Zemlji, je bil sposoben po naravni poti osnovati družino, toda tega ni storil. Ni se okoristil s svojo sposobnostjo razmnoževanja. To je bil sestavni del njegove žrtve. Sam je rekel: »Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in da življenje svoje v odkupnino (v zamenjavo) za mnoge.« — Mat. 20:28.
27 Jezus je postal torej »zadnji Adam«. Adam je proizvedel nepopolno družino s slabimi karakterističnimi lastnostmi. Jezus Kristus proizvaja družino, ki se trudi priti v pravično stanje. Posamezniki lahko gredo iz Adamove družine in so prenovljeni na osnovi odkupne žrtve Jezusa Kristusa. Če oblečejo novo osebnost, lahko nosijo ‚njegovo podobo‘. Kot sinovi »zadnjega Adama« se lahko očistijo. Ker je Jehova »položil njegovo dušo kot žrtev za grehe«, sprejema to žrtev kot kritje krivice vseh tistih, ki verujejo. — 1. Kor. 15:45; Iza 9:6.
28. Za koga proizvaja Jezus Kristus družino popolnih ljudi?
28 Naše življenje ima lahko zagotovo smisel zaradi vsega, kar sta Bog Jehova in Jezus Kristus storila za človeštvo. Vsi, ki se bodo okoristili z Jezusovo žrtvijo sprave v času njegovega vladanja kot Kralja-duhovnika, lahko postanejo popolni človeški otroci Božjega Sina. To jim omogoča, da postanejo otroci Najvišjega v vso večnost in da živijo pod pravičnimi pogoji. Kako? Tako, ker Jezus ne proizvaja družine, ki bi jo zadržal zase. Odkupljene in obnovljene ljudi, ki bodo dospeli do človeške popolnosti, bo Jezus Kristus predal Bogu Jehovi, »Očetu, po katerem se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na Zemlji«. Da bi pred Bogom dokazali, da so vredni za vedno biti njegovi otroci, morajo ostati neprekinjeno lojalni. — Efež. 3:14, 15; 1. Kor. 15:26, 28.