Poslušati dobro vest — življenjska pot

»Kaj zahteva Jehova od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (Miha 6:8)

1. Kako gledajo danes mnogi na svojo religijo?

DANES ni nič posebnega, če se kdo prišteva k neki religiji, v vsakdanjem življenju pa se njenih naukov ne drži. Mnogi menijo, da je religija nekaj, kamor »pripadajo«, ne pa nekaj, kar bi vplivalo na njihovo obnašanje v družini, v poslovnem življenju in v druženju z drugimi.

2. Zakaj je bilo krščanstvo v prvem stoletju označeno kot »pot«?

² Pravo krščanstvo pa ni stvar zunanjega videza. Že od začetka je označeno kot »pot«, ker je bilo več kakor le zunanje oboževanje (Dej. ap. 19:9, 23). To je bila ŽIVLJENJSKA POT, življenje, prežeto z oboževanjem Boga in pod vodstvom njegovega duha (Jan. 4:23, 24; 1. Kor. 2:11—13). Iz Krščanskih grških spisov se razločno vidi, da Bogu ne moremo služiti s polovičnim srcem. Kdor želi biti pravi kristjan, mora ‚obnoviti svoj razum‘, in ‚obleči novo osebnost‘ (Rim. 12:2; Efež. 4:22—24). Vedno znova se poudarja ne samo goreče pričevanje, temveč tudi pravilno življenje (1. Petr. 1:15; 2:12; 3:16; 5:12).

3. Kako deluje pravo krščanstvo na življenje človeka? V kakšnem obsegu?

³ Pravo krščanstvo deluje zato na celo življenje kristjana in njegove družine. Kristjan mora ljubiti Boga in mu služiti ‚iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vsega svojega razuma in vse moči‘ (Mar. 12:30). To ne izključuje nobenega dela telesa, življenja ali njegove osebnosti (Mat. 22:37—39).

JE ČLOVEKU NEMOGOČE BITI KRISTJAN?

4., 5. a) Je Božja zahteva zelo težka ali za kristjana nerazumna stvar? b) So težave v svetu, ker si kristjan, večje od prednosti biti kristjan?

⁴ Je zelo težka stvar biti kristjan? Zahteva Bog nekaj nerazumnega ali nekaj »posebno velikega«, človeku nemogočega? Ne. Nekoč je rekel Izraelu, svojemu ljudstvu: »Naznanil ti je, o človek, kaj je dobro; in kaj zahteva Jehova od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (Miha 6:8)

⁵ Ali je to zahtevo res težko ali nerazumno izpolniti? Vse, kar Bog želi, je, da ljudje živijo naravno, tako, kakor so bili ustvarjeni, tako, kot bi morali živeti. Vsekakor prinaša takšno življenje v svetu, ki se je oddaljil od Božjih meril, nasprotovanja in težave (Jan. 16:33; 2. Tim. 3:12). Vendar je dejstvo, da človek, ki živi po Božjih merilih, nima slabe vesti, ima mir v srcu, razen tega ima smiselno življenje in upanje v prihodnost (1. Tim. 4:8; 6:6—8).

6. Kakšno pripravo je naredil Bog, da bi kljub naši nepopolnosti lahko šli po poti kristjana?

⁶ Glede naše nepopolnosti se nam bo morda zdelo težko postopati po biblijskih temeljnih načelih in prinašati odgovarjajoče dobre sadove. Res je, da nepopolni ljudje delajo veliko napak, včasih celo tehtnih, toda prav zato je bila darovana Kristusova spravna daritev. To daje skesanemu kristjanu možnost bližati se Bogu, da bi dobil odpuščanje, in Božji duh mu pomaga na novo oblikovati njegovo osebnost — usmerja njegovo postopanje vedno bolj po Božjih poteh (Hebr. 4:15, 16; 2. Kor. 3:17, 18). Apostol Janez je pisal sokristjanom: »Otročiči moji, to vam pišem, da ne grešite. Ako se pa kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega; in on je sprava za grehe naše, ne pa samo za naše (maziljenih kristjanov), ampak tudi za vsega sveta grehe (grehe vseh ostalih ljudi).« (1. Jan. 2:1, 2)

KAKO POMEMBEN VODNIK V ŽIVLJENJU JE BIBLIJA?

7. Kakšen odnos imajo pravi kristjani do Biblije in kako jo uporabljajo?

⁷ Ker so kristjani spoznali, da potrebujejo Božje vodstvo, če hočejo slediti njegovim pravičnim temeljnim načelom, je preučevanje Biblije sestavni del njihovega življenja. Trdno se držijo besed apostola Pavla: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.« (2. Tim. 3:16, 17)

8. Če Biblijo priznamo kot navdihnjeno, ali jo zato vso razumemo dobesedno? Navedi primere.

⁸ Torej vsebuje Biblija — Hebrejski spisi ali »Stara Zaveza« in Grški spisi ali »Nova Zaveza« — popolno Božjo besedo; vseskozi je resnica in od Boga navdihnjena, da bi vodila kristjana na vseh njegovih poteh. To pa ne pomeni, da naj se vse, kar je v njej zapisano, dobesedno razume, kakor mislijo nekateri fundamentalisti. Res je, da vsebuje mnogo dobesednih zapovedi, toda veliko je tudi zgodovine in veliko je napisanega v simboličnem in slikovitem jeziku. Svetovne vladavine so na primer včasih ponazorjene kot zveri (Dan. 8:1—8, 20—22; Razod. 17:3, 9—12). »Dan« lahko pomeni štiriindvajset ur dolg dan ali več let dolgo časovno razdobje (1. Moj. 2:4; Jan. 8:56). Kontekst in druga s tem povezana pojasnila v Bibliji pomagajo tistemu, ki preučuje razločevati, kateri teksti so dobesedni in kateri simbolični ali preroški.

9. Zakaj je za kristjana pomembna vsa Biblija?

⁹ Ker gledajo kristjani na Biblijo s tega stališča, preučujejo Krščanske grške spise, ki vsebujejo mnoge izrecne zapovedi in zakone, kakor tudi Hebrejske spise, v katerih je zapisano veliko temeljnih načel, ponazoritev in prerokb, kakor tudi poročila o zgodovinskih dogodkih, ki kažejo, kakšno je Božje gledišče o življenju (1. Kor. 10:11). Vsa Biblija poroča o dogodkih, ki kažejo, kako postopa Bog v različnih situacijah in okoliščinah. Vse to seznanja kristjana z osebnostjo Boga in mu pomaga, imeti ‚um Kristusov‘, ki Boga bolje pozna od kogarkoli drugega (1. Kor. 2:16; Mat. 11:27).

JE KRŠČANSKO ŽIVLJENJE ASKETSKO?

10. Kako je Jezus, ko je bil na Zemlji, dokazal, da njegovo življenje ni bilo asketsko ali vezano na obrede?

¹⁰ Življenje kristjana torej ne sestoji iz zbirke pravil ali obredov. Krščansko življenje odseva duha in ljubezen, ki jo mora kristjan razvijati (Mat. 5:44; 1. Jan. 5:3). Jezus je bil človek, ki je ugajal Bogu v vsakem pogledu (Jan. 8:29). Nikoli ni ravnal krivično. Čeprav je bil popoln, ni bil asket. Prisostvoval je porokam in pojedinam, cenil je dobre stvari, ki jih nudi življenje (Jan. 2:1—10; Luk. 5:29; Mat. 11:18, 19). Jezus je bil v vseh pogledih skromen in sebi ali drugim ni pripisoval nič nerazumnega (Mar. 6:31; Jan. 4:6). Veselil se je življenja in svojega dela, ki je bilo v tem, da je pomagal drugim spoznati Boga (Jan. 4:34). Ni stalno primerjal svoje pravičnosti z napakami drugih. Bil je sočuten in usmiljen do ljudi (Mat. 9:36; Mar. 1:41). Vendar je obsojal zločine in razgaljal licemerje (Mat. 15:1—9; 23:23—32).

11. Bi smele Jehovine priče uporabiti svojo nepopolnost kot opravičilo za greh ali se veseliti svoje lastne pravičnosti?

¹¹ V teh stvareh je Jezus vzor kristjanom. Seveda vedo, da niso popolni kakor Jezus, toda trudijo se slediti njegovemu zgledu. Trudijo se, da ne bi delali krivic, zavedajo pa se, da je pravičnost, ki jo imajo, rezultat Božjega usmiljenja in njihovega truda, da bi živeli po Bibliji, ne pa nekaj, kar bi pripisovali sebi. Mislijo tako kakor psalmist, ki je rekel: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Ps. 130:3) Vedo, da so grešniki in da včasih delajo napačne stvari, kakor apostol Pavel, ki je zase rekel:

»Kaže se mi torej ta postava: kadar hočem dobro delati, se me drži hudo. Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku, ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih. Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti? Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Tako torej jaz sam z umom služim postavi Božji, a z mesom postavi greha.« (Rim. 7:21—25)

12., 13. a) Kako se kristjani izognejo tega, da bi bili »prepravični« ali »premodri«? b) Kaj stori krščanska Jehovina priča, če je grešila? c) Zakaj nudijo Jehovine priče »dobro vest« še drugim?

¹² Zato se, kdor res sledi »poti«, trudi, da ni »prepravičen« ali »premoder«, to se pravi, da si ne domišlja, da je moder ali samopravičen, in pri drugih ne išče napak in pomanjkljivosti (Prop. 7:16). Zato odkritosrčno teži za pravičnostjo in ne popušča nepravilnim željam ali skušnjavam, da bi storil tehten prestopek ter tako zapravil svojo čistost pred Bogom. Kljub temu ga nepopolnost lahko včasih navede, da naredi napake in greši. Če je storil greh, ga prizna in obžaluje in prosi v Kristusovem imenu Jehovo za odpuščanje (Dej. ap. 10:43). Pri tem se opira na popolno Kristusovo žrtev, ki je osnova za odpuščanje grehov (1. Tim. 2:5, 6). Nato stori, kar je v njegovi moči, da takšnega greha ne bi več ponovil. Ve, da bi izgubil Božjo milost, če bi sledil stezi greha. »Dobro vest«, ki jo je našel, iz ljubezni nudi še dalje drugim. Kot goreči oznanjevalec »dobre vesti« se trudi ljudem pomagati, da bi spoznali, da morajo verovati in svoje življenje usmerjati po biblijskih temeljnih načelih. Za primer jim navaja Jezusa Kristusa in druge, ki so živeli po veri, in Biblija o njih poroča (Hebr. 11:1 do 12:3).

¹³ Ker zadeva poslušnost do »dobre vesti« tudi obnašanje kristjana v vseh stvareh, bomo v nadaljevanju obravnavali nekaj osnovnih zahtev, ki jih vsem kristjanom postavlja Bog.

VLOGA RESNICE V ŽIVLJENJU KRISTJANA

14., 15. a) Zakaj je treba Jehovo oboževati ‚v resnici‘? b) Kaj pomeni »resnica« v družinskem krogu?

¹⁴ Ker je Jehova ustvaril človeka in pozna njegove potrebe, je za človeka nujno, da živi po moralnem merilu, ki ga je Bog dal zapisati v Biblijo. Kot prvo, Jehova je »Bog resnice« (Ps. 31:5). Oboževati se ga mora »v duhu in resnici« (Jan. 4:24). Resničnost je potrebna, ne le zato, da bi bili v miru z Bogom, temveč tudi, da bi živeli v miru z ljudmi. Apostol Pavel je svetoval kristjanom: »Zato, iznebivši se laži, govorite resnico vsak z bližnjim svojim.« (Efež. 4:25)

¹⁵ Premislimo, kaj pomeni »resnica« v družinskem krogu. Če se vedno govori »resnico«, si posamezni družinski člani zaupajo. Mož in žena se med seboj spoštujeta in sta si blizu. Ne manjka izmenjave misli. Otroci se radi pogovarjajo s starši o svojih doživetjih, ker vedo, da jih bosta razumela in jih vodila pri reševanju problemov. Vedo tudi, da njihovi starši ne govorijo eno, delajo pa drugo. V vsaki situaciji lahko računajo na pomoč svojih staršev.

16. Kako Jezusove besede, zapisane v Janezu 14:6, poudarjajo potrebo resničnosti kot del kristjana?

¹⁶ Jezus Kristus je rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje.« (Jan. 14:6) »Pot« za kristjana pomeni, da misli, občuti in postopa tako kakor Jezus. To od njega zahteva, da v vseh pogledih sledi »resnici«, tako kakor je Jezus izpolnil vse, kar mu je Bog vnaprej določil. Naslednji članek obravnava nekaj zahtev, ki jih moramo izpolniti, če hočemo hoditi po tej »poti«.

[Slika na strani 18]

Jezus je ugajal Bogu; bil je sočuten z ljudmi, toda ni bil asket.

Tudi ni bil ponosen in pretirano pobožen kakor farizeji.