»Pridobivajte učence . . . učeč jih«
»Pojdite torej in pridobivajte mi v učence ljudi iz vseh narodov, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal« — Mat. 28:19, 20, NS.
1. Zakaj naj bi resno jemali zapoved, naj ‚pridobivamo učence in jih učimo‘?
ZAPOVED, pridobivati učence, ne poteka niti od ljudi niti od angelov. Dal jo je obujeni Božji Sin, ki je lahko zase rekel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na Zemlji« (Mat. 28:18). Kot »Kralj kraljev in gospodov Gospod« je dobil od svojega Očeta pooblastilo, naj uniči »vsako poglavarstvo in vsako oblast«, vidno in nevidno, ki je v nasprotju s pravičnimi temeljnimi načeli (1. Kor. 15:24—26; Raz. 19:16). Kristusova oblast ni omejena le na žive. On je tudi sodnik mrtvih, zato lahko na osnovi sposobnosti obujanja mrtvih pokliče vse, ki so v grobovih, naj pridejo ven (Jan. 5:26—28; Dej. 10:42). Gotovo bi morali zapoved Vladarja, ki ima takšno spoštljivo moč, imeti tisti, ki se jih tiče, za nadvse pomembno.
2. Katere Jezusove besede pokažejo, da še vedno velja zapoved ‚pridobivajte učence‘?
2 Minilo je že več kot devetnajst stoletij, odkar je Jezus Kristus rekel: »Pridobivajte mi v učence ljudi iz vseh narodov, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« Mar ta zapoved zato, ker je vmes minilo toliko let, ne velja več? Nikakor. Zatem ko jo je Jezus Kristus dal, je še zagotovil: »In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mat. 28:19, 20). Ker napovedani konec še ni prišel, ostaja zapoved o pridobivanju učencev še vedno veljavna.
3. V kakšnem smislu je Jezus Kristus danes s svojo skupščino in kakšen dokaz imamo za to?
3 Čeprav ne osebno, je vendar Jezus Kristus v duhu s svojimi učenci, jih vodi in usmerja delo svoje skupščine. To se kaže v tem, da je bilo v teh »zadnjih dnevih« pridobljenih več pristnih učencev Jezusa Kristus v duhu s svojimi učenci, jih vodi in Sin je zares s skupščino svojih učencev, kakor je obljubil pred devetnajstimi stoletji.
KAJ POMENI PRIDOBIVATI UČENCE
4. Kaj pomeni pridobivati učence?
4 Toda kaj pomeni pridobivati učence? To pomeni učiti druge, kar je učil Jezus Kristus, in jim pomagati, da se držijo vsega, kar je zapovedal. Pravi kristjan ne pridobiva lastnih učencev; tistih, ki se učijo, ne navaja, da bi gledali nanj. Sebe — četudi pomaga še tolikim — vidi vedno kot služabnika ali hlapca Boga in Jezusa Kristusa.
5. Kakšen zgled je po 1. Korinčanom 2:4, 5 in 3:5—7 dal apostol Pavel glede pridobivanja učencev?
5 Apostol Pavel je s svojim zgledom dobro pokazal, kakšno stališče naj imajo kristjani, če sodelujejo pri pridobivanju učencev. V svojem prvem pismu Korinčanom je poudaril, da ni poizkušal na poslušalce narediti vtisa z domišljavim govorom, temveč je želel, da razvijejo vero, ki ne temelji na človeški modrosti, temveč na Kristusu Jezusu, in da bi takšno vero krepili z Božjim duhom in močjo (1. Kor. 2:4, 5). Zatem je opisal vlogo, ki sta jo imela on in Apolo, z besedami: »Kaj je torej Apolo? in kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste vero sprejeli, in to, kakor je Gospod vsakteremu dal: jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo« (1. Kor. 3:5—7). Da, Pavel je dal Bogu Jehovi čast za rast krščanske skupščine in se je skromno imel za služabnika ali hlapca, ki je trdo delal, da je pridobival učence Jezusa Kristusa, ne pa svoje. Kakor Pavel naj bi tudi kristjani, ki sodelujejo pri tem delu, ne usmerjali pozornosti učencev nase, temveč na Boga Jehovo in Gospoda Jezusa Kristusa, prava učitelja.
6. Na kaj v zvezi z učnim gradivom neizogibno mislimo in zakaj je dal Pavel v tem pogledu dober zgled?
6 Razen tega je treba paziti na to, kaj učimo. Lahko bi se vprašali: »Ali učim zares vse, kar je Kristus zapovedal?« Tudi v tem pogledu je apostol Pavel posnemanja vreden zgled. Starešinam skupščine v Efezu je rekel: »Kako nisem nič koristnega izpustil, da ne bi bil vam oznanil ... zakaj ničesar nisem zamolčal, da vam ne bi bil oznanil vse volje Božje« (Dej. 20:20, 27).
KAKO IN KAJ NAJ UČIMO
7. a) Česa se moramo izogibati, če hočemo nekomu posredovati »vso voljo Božjo«? b) Kaj se lahko naučimo iz Jezusovih besed v Janezu 16:12?
7 Povsem razumljivo je, da mi, učenci Jezusa Kristusa, ne moremo naenkrat razložiti »vse volje Božje«. Najprej moramo narediti srce učencev sprejemljivo za resnice, ki so v nasprotju s krajevnimi predsodki ali starimi običaji. Pri tem moramo upoštevati sposobnost dojemanja ljudi in se moramo izogibati tega, da bi delali sporno vprašanje iz nečesa, kar je zanje v začetku morda težje razumljivo, kakor je svetost krvi, krščansko stališče do posvetnih praznikov, vrste poklicev, ki vodijo do kršitve biblijskih temeljnih načel, krščansko nevtralnost ali odstranjenje vseh nečistih navad. Dobro je, da mislimo na to, kako je Jezus upošteval sposobnost dojemanja svojih učencev. V Janezu 16:12 beremo, da je rekel zvestim apostolom: »Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi.« Če je bil Božji Sin takrat tako obziren do tistih, ki so že bili učenci, mar naj ne bi bili danes tudi njegovi pravi učenci tako obzirni do tistih, ki jih poskušajo učiti.
8. Zakaj moramo storiti več kot le ovreči zmotne nauke, če želimo poučevati tisto, kar je Jezus Kristus zapovedal? Navedi primer.
8 Nadalje velja upoštevati, da pomeni učiti tisto, kar je zapovedal Jezus Kristus več, kakor le ovreči zmotne nauke. Nekomu lahko na primer pokažemo, da je trojica nebiblijska (Jan. 14:28; 1. Kor. 11:3; 15:24—28). To pa še ne zadostuje, če želimo pomagati, da Boga in Jezusa Kristusa zares spozna. Stavki, s katerimi lahko izpodbijamo nauke o trojici, niso bili zapisani v ta namen. Zato naj bi učencu pomagali razumeti, kaj učijo ti stavki o Bogu Jehovi in Jezusu Kristusu. Če človek ve le to, česar Jezus Kristus ni učil, mu to še ne posreduje nobene vere. Vedeti mora vse, kar je Božji Sin resnično učil in zapovedal.
9. Katere važne točke naj bi v zvezi z Božjimi moralnimi zahtevami poudarili ljudem, ki preučujejo Biblijo?
9 Tudi če gre za moralna temeljna načela ne zadostuje, če učencu pojasnimo, da Bog Jehova obsoja nečistovanje, krajo, zatiranje, lakomnost, jezo in podobno (1. Kor. 6:9, 10; Efež. 4:25 do 5:5). Treba mu je tudi pokazati, kakšne prednosti ima človek, če upošteva ta biblijska navodila. Pomagajmo mu spoznati, da dokazujejo zapovedi, ki so v Bibliji, da je Jehova Bog tisti, ki resno skrbi za ljudi in želi, da že sedaj naredijo najboljše iz svojega življenja in, ki jim je obljubil večno, srečno bodočnost (1. Tim. 4:8).
10. Kako se lahko prepričamo ali je učenec razumel, kako se v Bibliji uporablja nekatere izraze? Ponazori to na osnovi besede »nečistovanje«.
10 Če naj bi učenec sledil Božjim moralnim zahtevam, mora tudi vedeti, kaj pomenijo določeni izrazi v Bibliji. Vzemimo, da govorimo o biblijskem gledišču glede nečistovanja (Mat. 19:9; 1. Kor. 6:9, 10; Juda 7). Kako se lahko zatem prepričamo, če je učenec doumel, kaj razumemo z izrazom nečistovanje? Lahko bi rekli morda tole: »Mnogi ljudje ne vedo, kaj Biblija govori o nečistovanju ali v kakšnem smislu Biblija ta izraz uporablja. Kaj bi rekli vi, če nekomu pojasnjujete Božje gledišče o nečistovanju in mu želite pokazati, kaj se s tem izrazom razume?« Odgovor učenca bo tedaj pokazal, če je razumel ali ne. Če vidimo, česa ni povsem razumel, mu bomo laže pomagali do boljšega razumevanja z nadaljnjim pojasnjevanjem.
11. Kako lahko učencem pomagamo spoznati pomembnost tega, da govorijo z drugimi o naučenem?
11 Poleg tega, da se sam še naprej uči, pomaga učenec Božjega Sina tudi drugim, da postanejo kristjani. Tega naj pri vodenju biblijskih študijev na domu ne prezremo. Učencu moramo pomagati, da se počasi usposablja za učenje drugih. Naslednji primer lahko to ponazori. Vzemimo, da smo govorili o tem, kdo je Bog. Zatem lahko vprašamo: »V čem se razlikuje to, kar smo se naučili o Bogu, od tistega, kar verujejo mnogi ljudje v tem kraju? Kateri biblijski stavki jim lahko pomagajo spoznati pravega Boga? Kako bi jim takšno spoznanje koristilo?« Takšna vprašanja lahko prispevajo, da začne učenec premišljevati, kako bi naučeno lahko uporabil, da bi pomagal še drugim.
12. Kaj je treba učencem, ki sodelujejo v oznanjevanju, pojasniti glede življenja, in kako lahko to naredimo?
12 Učencu pa tudi pojasnimo, da mora nekdo, ki uči druge, svoje življenje uskladiti z biblijskimi načeli (Rim. 2:21—24). To lahko naredimo že kmalu zatem, ko smo z nekom pričeli preučevati Biblijo. Če pregledujemo na primer biblijske stavke v poglavju »Zakaj moramo preiskati svojo religijo?« v knjigi Resnica, ki vodi do večnega življenja, bi lahko pri ponovitvi postavili vprašanje: »Kako naj bi živeli, če trdimo, da smo Božji služabniki? Kaj delajo celo mnogi člani cerkva, česar pravi kristjani ne smejo delati?«
13. Kako prispeva vsa skupščina, da postane nekdo učenec Jezusa Kristusa? (Rim. 12:4—8; 1. Kor. 12:14—26).
13 Velika odgovornost, ki je povezana s pridobivanjem učencev, ne leži samo na osebi, ki biblijski študij vodi, temveč lahko vsa skupščina z besedo in zgledom pomaga tistim, ki preučujejo, da bi postali učenci Jezusa Kristusa. Kako? Ker se znotraj skupščine pokazujejo mnoge izvrstne krščanske lastnosti, kakor je dobrotljivost, radodarnost, odkritosrčno sočutje, razumevanje in cenjenje duhovnih stvari. Če ljudje, ki preučujejo Biblijo, spoznajo razne člane skupščine, slišijo za njihove lastnosti in opazujejo njihovo lepo življenje, to nanje dobro vpliva in bodo spodbujeni, da napredujejo v krščanskem načinu življenja. Zato je dobro, da seznanimo ljudi, s katerimi vodimo biblijski študij, z drugimi člani skupščine. Na ta način lahko tudi oni kaj storijo, da bi interesentu pomagali, da postane učenec Jezusa Kristusa.
OSEBEN ODNOS Z JEHOVO
14. a) Komu pripada vsa čast za rast? b) Kako lahko pomagamo tistim, ki se učijo, priti v oseben odnos z Jehovo?
14 Končno pa je rast človeka v učenca Jezusa Kristusa odvisna od Boga Jehove (1. Kor. 3:6, 7). Božji Sin je rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal« (Jan. 6:44). Zato je zelo važno, da pomagamo tistim, ki preučujejo, priti z Jehovo v oseben odnos. Kako lahko to storiš? Učenca spodbudi, naj bere Biblijo, o prebranem razmišlja in nato to uporablja (Jak. 1:22—25). Tudi važnost molitve mu je treba predočiti. Kdor je v svojih molitvah natančen z ozirom na posameznosti, bolje spozna, kako Bog usliši njegove molitve. To ga približa nebeškemu Očetu in veliko prispeva k njegovi duhovni rasti (1. Jan. 5:14, 15).
15. Kako lahko predočimo ljudem, ki preučujejo, važnost branja Biblije, razmišljanja in molitve?
15 En sam razgovor o vrednosti branja Biblije, o razmišljanju in o molitvi seveda ne zadostuje, da bi nekomu pomagali do duhovnosti. Te stvari je treba omeniti ob vsaki primerni priložnosti. O njih lahko govorimo med biblijskim študijem. Na njihovo koristnost lahko opozorimo na osnovi primerov in doživetij (lastnih in tujih) kakor tudi na osnovi biblijskih stavkov. Seveda se izogibajmo tega, da govorimo vedno eno in isto, ker lahko to učenca prej dolgočasi kakor spodbudi.
16. a) Zakaj je važno, da pri učenju dosežemo srce interesenta? b) Kako lahko učencu pomagamo uporabljati Biblijo, če bi rad svojo vero pojasnil?
16 Kristjan naj se pri učenju trudi, da govori srcu učenca. Če bo dosegel njegovo srce, ga bo to kmalu navedlo k postopanju. Jezus Kristus je rekel: »Kajti usta ... govore iz preobilosti srca« (Luk. 6:45). Da, če pride dobra vest v človekovo srce, bo želel govoriti o njej z drugimi. Ali pa jim lahko to, kar se je naučil iz Božje besede, tudi dokaže? Če smo ga naučili uporabljati Biblijo, bo to sposoben narediti. Dobra priložnost za pomoč interesentu v tem pogledu je, če z njim naučeno ponovimo. Lahko ga na primer vprašamo, kaj pravi Biblija o določenem vprašanju, in ga prosimo, naj to pojasni. Podobno lahko delamo pri skupščinskem študiju knjige in tako pomagamo interesentom, vsem, ki vodijo biblijske študije, pa damo dober zgled.
17. Kakšno odgovornost ima skupščina do novokrščenih in zakaj?
17 Če je postal interesent krščen učenec Jezusa Kristusa, to še ne pomeni, da skupščina do njega nima več nobene odgovornosti. V duhovnem pogledu je še vedno otrok in potrebuje pomoč, da bi v svojem odnosu z Jehovo prišel do zrelosti in postal sposoben učitelj Božje besede (Efež. 4:11—16). Ali ne bi odgovarjalo duhu krščanstva, če bi z njim še naprej preučevali in bi ga vsi v skupščini spodbujali z biblijskimi razgovori? Bilo bi tudi dobro, če bi lahko sodeloval skupaj z izkušenimi člani skupščine v delu oznanjevanja in poučevanja.
18. Zakaj je pridobivanje učencev veselo delo, hkrati pa naloga, ki jo moramo resno jemati?
18 Pridobivati učence je naloga, ki jo je treba resno jemati, ker gre za življenje. Je pa tudi dejavnost, ki prinaša veliko veselja. Da, razdajati se v služenju drugim je nekaj, kar osrečuje (Dej. 20:35). Ker gre za življenje, morajo tisti, ki druge učijo, paziti na to, da jim posredujejo »vso voljo Božjo«. Če bi bili v tem pogledu malomarni, bi to lahko prispevalo, da tisti, ki preučuje, naredi usodno napako. Ker Pavel ni ničesar od tistega, kar so drugi morali vedeti, ohranil zase, je lahko rekel starešinam skupščine Efez: »Zato vam pričujem današnji dan, da sem čist krvi vseh« (Dej. 20:26, 27).
19. Kaj naj bodo odločni delati vsi učenci Jezusa Kristusa v zvezi z oznanjevanjem in pridobivanjem učencev? Zakaj?
19 Bodimo zato mi, učenci Jezusa Kristusa, odločni še naprej vestno oznanjati dobro vest in pridobivati učence. V zvezi s to važno dejavnostjo lahko opomin iz 1. Timoteju 4:16 uporabimo tudi zase: »Pazi nase in na svoj nauk. Stanoviten bodi v tem; kajti to delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo.« Za rešitev nas samih kakor za rešitev drugih, je neizogibno potrebno poslušati zapoved Kristusa, da ‚pridobivamo učence in jih poučujemo‘. Že sedaj nam to prinaša čudovite blagoslove, namreč veselje in zadovoljstvo, ker vemo, da smo Božji sodelavci. Razen tega dobimo s tem upanje na večno življenje v Božji novi ureditvi (2. Pet. 3:13). Imamo torej vse razloge za to, da goreče pridobivamo učence in jih poučujemo.