Razdobje svetovnih stisk — zakaj in kdaj?
»In ubitih od Jehove bo tisti dan ležalo od enega konca Zemlje do drugega; ne bo se žalovalo po njih, ne bodo jih pobirali, ne pokopavali« (Jeremija 25:33).
1.–3. Kateri primeri pokažejo, da ljudje pogosto utrpijo škodo, ker ne poslušajo opozoril?
»OB vsaki katastrofi se najdejo ljudje — celo mnogi, ki ne poslušajo nobenega opozorila. ... Mnogi umrejo po nepotrebnem, ker ne upoštevajo opozoril«, piše avtor knjige, ki obravnava katastrofe. Katastrofalna poplava, ki je leta 1953 pustošila velika področja Nizozemske in povzročila stotine žrtev, je eden od številnih primerov, ki jih navaja v dokaz svoje trditve. Takole piše: »Mnogim od 1835 ljudi ne bi bilo treba umreti. Lahko bi se rešili, ker so imeli dovolj časa.« Niso pa pazili na opozorila. Umrli so po nepotrebnem.
2 Isto se lahko reče za najmanj 135 žrtev poplave, ki je bila v soboto, 31. julija 1976 zvečer v Big-Thompson-Canonu (Colorado). V Denverju (Colorado) izhajajoči časopis Post je 2. avgusta poročal o tem in med drugim napisal: »Vsakogar je šerif temeljito posvaril«, ker je šerifov avtomobil trikrat peljal skozi Canon in opozarjal ljudi po zvočniku. Samo tisti, ki so nujno opozorilo upoštevali in zbežali, so preživeli.
3 UNESCO-Kurir je maja 1976 poročal, da so kitajski znanstveniki točno napovedali potres, ki je bil v Haichengu v provinci Liaoning. Skoraj vse prebivalstvo je upoštevalo opozorilo in ostalo živo. Toda ena družina napovedi ni upoštevala, in trije njeni člani so to plačali z življenjem.
4. Kaj je lahko krivo, da se takšna opozorila ne upoštevajo?
4 Zakaj se tolikokrat dogaja, da ljudje ne upoštevajo opozoril, da je ogroženo njihovo življenje? Kaj je temu vzrok? To je lahko prirojena ravnodušnost, določeno omalovaževanje dragocenega zaklada, življenja, lahko pa je tudi to, da prizadeti pripisujejo večjo vrednost materialnim stvarem kakor pa življenju. Nedvomno je razlog tudi v tem, da so se prejšnja opozorila izkazala kot lažen alarm.
5. Odkod so nekateri ljudje zaman pričakovali pomoč?
5 Zato so ljudje pri grozečih nevarnostih pričakovali pomoč s strani, ki je ni mogla nuditi. Tako so leta 1944 ob izbruhu Vezuva ljudje postavljali pred tok lave svete podobe, ker so mislili, da ga tako lahko zadržijo. Podobno je mislil Kalifornijec, ko je poleti 1976 njegovi hiši grozil gozdni požar; hitro je pograbil sveto podobo in obupano vzkliknil: »Nič ne pomaga!«, ko je videl, da ogenj njegovi hiši kljub temu ni prizanesel.
6., 7. a) Zakaj je danes nujno potrebno upoštevati Božje opozorilo? b) Kaj se lahko sprašujejo nekateri ljudje?
6 Ker je v preteklosti že toliko ljudi izgubilo življenje zaradi omalovaževanja opozoril, bi morali danes toliko bolj upoštevati opozorilo Boga, Stvarnika, ki ga najdemo v njegovi besedi, Bibliji, da, smatrali naj bi ga za posebno nujnega. Zakaj? Zato, ker sedaj ni ogroženo samo življenje prebivalcev določenega področja ali mesta, temveč življenje vsega človeštva. S to grožnjo ne mislimo nevarnost atomske vojne med vodilnimi narodi sveta, temveč veliko katastrofo, ki je napovedana v Božji besedi, katastrofo, ki jo bo povzročil sam veliki Stvarnik, Bog Jehova.
7 Morda pa se nekateri sprašujejo: »Kako lahko vemo, da bo Bog dejansko posegel v zadeve ljudi na Zemlji? Kaj nam daje gotovost, da moramo v Bibliji zapisane obljube in opozorila vzeti resno? Kako sploh lahko vemo, če Bog obstaja in da je Biblija res razodetje, ki nam ga je on dal?« Takšna vprašanja nas spominjajo na besede apostola Pavla: »Vera namreč ni last vseh« (2. Tes. 3:2).
8., 9. a) Zakaj smo lahko prepričani, da se bodo izpolnile biblijske prerokbe o času svetovne katastrofe? b) Kaj je Bog napovedal o tem času po Jeremiji, Zefaniji, Danielu in Jezusu Kristusu?
8 Ker so se, (kot je bilo omenjeno v predhodnem članku), izpolnile že tolike prerokbe, smo lahko prepričani, da se bodo izpolnile tudi napovedi o prihajajoči svetovni katastrofi ali o času stiske. Ta čas stiske bo povzročil sam Stvarnik, Jehova. Lahko bi jo primerjali z uničenjem, opisanim v Jeremiji 25:33, kjer beremo: »Ubitih od Jehove bo tisti dan ležalo od enega konca zemlje do drugega; ne bo se žalovalo po njih, ne bodo jih pobirali, ne pokopavali; za gnoj bodo na površju zemlje.«
9 Prerok Zefanija je bil navdihnjen, da napiše o tej katastrofi naslednje: »Zato me čakajte, govori Jehova, do dne, ko vstanem, da bi plenil! Kajti sodni sklep moj je, da zberem narode, skupim kraljestva, da izlijem nadnje srd svoj, vso gorečo jezo svojo; kajti v ognju gorečnosti moje bo požrta vsa zemlja« (Zef. 3:8, NS). Prerok Daniel je po navdihnjenju rekel o tem času: »In tisti čas nastopi Mihael veliki knez, ki se poteguje za sinove ljudstva tvojega; in bode čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa« (Dan. 12:1). Tudi Jezus Kristus je v svoji veliki prerokbi o koncu sedanjega sestava stvari opozoril na ta čas, ko je rekel: »Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo. In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek« (Mat. 24:21, 22). V Razodetju pa beremo o »bitki velikega dne Boga Vsegamogočnega«, ki bo na »kraju, imenovanem ... Harmagedon« (Raz. 16:14, 16; 19:11, 19).
10., 11. a) Kakšna je bila Zemlja ob koncu šestega ustvarjalnega dne? b) Kateri je eden izmed razlogov, da bo Bog posegel, da na Zemlji napravi red?
10 Zakaj pa je Stvarnik sklenil privesti nad človeštvo takšno masovno uničenje, takšno svetovno katastrofo? Ker se kot Stvarnik in Lastnik Zemlje zanima za ta planet in njegove prebivalce. Na koncu šestega ustvarjalnega dne ali ustvarjalnega razdobja je »pogledal Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako« (1. Mojz. 1:31). Približno tritisoč let pozneje je to potrdil kralj Salomon z besedami: »On je vse storil, da je lepo ob svojem času« (Prop. 3:11; Ps. 111:2; 104:5—27).
11 Kaj pa vidimo danes na našem planetu? Vojne, revolucije, krivičnost vseh vrst, zločine, podkupovanje, zatiranje in tiranijo — in vse to v zastrašujočem obsegu. Razen tega povzročajo številne telesne bolezni in množica duševnih, mnogo hudega med ljudmi. Toda ne pozabimo, da moramo po besedah Jezusa Kristusa, Božjega Sina, prositi za prihod Božjega Kraljestva in za to, da bi se Božja volja godila na Zemlji tako kakor v nebesih (Mat. 6:10). Uslišanje te molitve zahteva, da Bog očisti Zemljo ne le nasilja in hudobije, temveč da odstrani tudi vse ljudi in vse ureditve, ki ne priznavajo njegove suverenosti in nočejo dopustiti, da bi se njegova volja izvajala na Zemlji (Ps. 37:10, 11).
12.–14. a) Kateri Božji lastnosti jamčita, da bo za Zemljo in človeštvo nekaj storil? b) Zakaj se lahko zanesemo na to, da je Bog sposoben narediti vse, kar je v tem pogledu sklenil?
12 Nadalje je treba v zvezi s tem omeniti, da je Jehova tudi pravičen Bog: »SKALA, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je« (5. Mojz. 32:4). Ne samo da vedno pravično ravna, temveč skrbi tudi za to, da vlada pravičnost v vsem njegovem vladnem področju. Gotovo nič manj ne razmišlja o usodi tistih, s katerimi se krivično postopa, kakor je nekoč razmišljal Job, ki je o sebi rekel: »Zakaj otel sem ubožca, ki je vpil za pomoč, in siroto, ki ji ni bilo pomočnika« (Job 29:12). Bog ne bo večno dopuščal nepravična dela.
13 Ali ne beremo razen tega o Jehovi tudi: »Bog je ljubezen.« (1. Jan. 4:8)? In nismo brali tudi: »Tako je Bog ljubil svet (človeštvo), da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Jan. 3:16)? Čeprav je Jehova tako vzvišen, je vseeno sposoben soobčutiti, lahko se vživi v položaj malih, slabotnih zemeljskih stvarjenj. To potrjujejo tudi naslednje besede njegovega preroka: »V vsej njih stiski (to je v stiskah izraelskih otrok) je bil sam stiskan.« Bolelo ga je, ko je videl trpeti svoje ljudstvo, in zato ga je od Mojzesovih dni vedno znova osvobajal (Iza. 63:9; 2. Mojz. 2:23, 24; Sodn. 2:18).
14 Božja pravičnost in ljubezen jamčita, da bo posegel v korist zatiranih. Toda ali ima sredstva in sposobnosti, da napravi na Zemlji red? Prav gotovo! Njegova moč je neomejena, ker je vsemogočen (1. Mojz. 17:1; 18:14, 25). Če pomislimo, kakšno moč in modrost je pokazal kot Stvarnik vesolja, je nedvomno tudi sposoben povzročiti svetovno katastrofo, s katero bo odstranil vso hudobijo in vse trpljenje z Zemlje (Preg. 3:19).
15., 16. Kakšen še tehtnejši razlog ima Jehova, da bo povzročil čas svetovne stiske, in očistil Zemljo vse hudobije?
15 Jehova, Stvarnik, bo povzročil to svetovno katastrofo, v kateri bodo odstranjeni vsi hudobni še iz nekega tehtnejšega razloga? Zakaj? Ker je vse zlo identično z uporom proti njemu, vsemogočnemu Suverenu. Ta upor ga sramoti, in ga ne bo prenašal v nedogleden čas. Zato je pričel Jezus svojo vzorno molitev s prošnjo: »Posvečeno bodi tvoje ime« (Mat. 6:9).
16 Božje izjave o Noetovih dneh pokažejo, da je takratno zlo občutil kot sramotenje in je zato postopal proti njemu (1. Mojz. 6:3, 5, 6). Od takrat so minila stoletja in pravicoljubni ljudje — kakor prerok Habakuk — so se vedno znova spraševali, zakaj pravični Bog dopušča, da hudobni navidez zmagujejo nad pravičnimi (Hab. 1:13). Zato bo Bog po svoji besedi odpravil vso zatiranje in hudobijo, da bi ljudje spoznali, da je on suvereni Gospodar vsega vesolja. Samo v Ezekielovi prerokbi je približno šestdesetkrat rečeno, da bo Bog postopal, da bi ‚ljudje spoznali, kdo je pravi Bog, Jehova‘ (Ezek. 6:7 do 39:28). Tudi psalmist je prosil, naj Bog postopa, da bi, kakor je rekel, »spoznali, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno Zemljo« (Ps. 83:18). Da, Bog Jehova bo iz sočutja do trpečega človeštva, zaradi svoje suverenosti in svojega imena povzročil svetovno katastrofo, ki bo odpravila vso hudobijo in vse trpljenje na Zemlji.
KDAJ? KDAJ? KDAJ?
17. Kaj je rekel Jezus o točni določitvi »tistega dne«?
17 Za mnoge je najvažnejše vprašanje: Kdaj bo nastopila ta »velika stiska«, to svetovno uničenje ali svetovna katastrofa? Kdaj bo posegel Stvarnik kakor v starem času in odstranil svetovne stiske? Božji služabniki so vedno želeli vedeti za ta čas. Toda eno je gotovo: noben človek ne ve točno ne dneva ne ure. Jezus sam je to jasno in razločno pokazal z besedami: »Za tisti dan in tisto uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče.« Rekel je tudi, da bo to v času, ko se tudi njegovim naslednikom ne bo zdelo verjetno (Mar. 13:21; Luk. 12:40).
18. Iz česa vidimo, da ima Jehova dejansko določen čas za svoje postopanje?
18 Tudi Jehova je za to določil čas. V njegovi besedi, Bibliji beremo: »Vse ima svoj določeni čas in vsako početje pod nebom svojo dobo« (Prop. 3:1). Ko je v Noetovih dneh Jehovino potrpljenje zaradi razmer na Zemlji doseglo mejo, je povzročil vesoljni potop (1. Mojz. 6:3, 5—7). V času, ki ga je določil, je osvobodil svoje ljudstvo Izrael iz egipčanskega suženjstva. Poročilo se glasi: »Uslišal je Bog (ob svojem času, NS) njih stokanje« in jih je pod Mojzesom izpeljal (2. Mojz. 2:24, 25). Ko je pozneje izraelski narod s svojim odpadom in hudobijo preizkušal njegovo potrpljenje, »da ni bilo več lečitve«, je »pripeljal nadnje kralja Kaldejcev (iz Babilona)« (2. let. 36:15—17). Ko je bil končno »dopolnjen čas«, je Bog poslal na Zemljo svojega sina (Gal. 4:4).
19. Iz česa lahko sklepamo, da bo Bog kmalu postopal?
19 Božji čas, da odpravi hudobijo z Zemlje mora biti sedaj blizu, ker če ne bi Stvarnik ustavil slabšanje razmer, bi sebičneži bodisi z onesnaženjem ali z atomsko vojno povzročili propad vsega človeštva. Ekologi zatrjujejo, da je naraščajoče onesnaženje tal, zraka in predvsem morij očitna nevarnost za življenje človeškega rodu. Sedanji hudobni sestav stvari je po Jezusovih besedah sam sebi postal sovražnik. Zato ne more več dolgo obstajati. Po neki drugi biblijski ponazoritvi so narodi ‚sejali veter in bodo želi vihar‘, kar pomeni uničenje (Mat. 12:25, 26; Ozea 8:7).
20.–22. a) Katere Jezusove napovedi pokazujejo, da je čas svetovne stiske blizu? b) Kako Pavlove besede pokazujejo, da živimo v »zadnjih dneh«?
20 Izpolnitev biblijskih prerokb nam pa predvsem jamči, da živimo ob koncu sedanjega hudobnega sestava stvari. Na vprašanje apostolov, kdaj pride ‚konec sveta‘ ali konec sedanjega sestava stvari, je Jezus napovedal razširjene vojne, lakote, potrese in epidemije kot znamenje približevanja tega konca. Vse to je doživel naš rod v takšnem obsegu, kakor nikoli prej, posebno še od leta 1914 (Mat. 24, 25; Marko 13; Lukež 21).
21 Naslednje preroške besede apostola Pavla prav tako pokazujejo na naš čas: »V zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili« (2. Tim 3:1—5). Kdo bi oporekal, da se vse to danes vidi in sicer v obsegu, kot še nikoli doslej? Gotovo nihče, ki je pošten in dobro obveščen.
22 V zvezi s sestavljenim »znakom« konca tega sestava stvari je Jezus še napovedal: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (Mat. 24:14). Tudi ta prerokba se je izpolnila na pomemben način, posebno v zadnjih petdesetih letih. Jehova je tako pravičen in tako pošten, da opozarja hudobne, preden bo proti njim postopal. Pomemben primer za to so opozorila, ki jih je dajal po svojih prerokih, preden je bil uničen Jeruzalem in njegov tempelj leta 607 pr. n. št. in potem spet leta 70 n. št.
23. Kaj za nas pomeni bližina teh dogodkov?
23 Kaj vse to pomeni? Kaj lahko iz tega sklepamo? Pomeni, da je mogoče to katastrofo preživeti, kakor je bilo mogoče preživeti prejšnje katastrofe, ki jih je povzročil Stvarnik Jehova. Nadalje to pomeni, da je danes prav tako nujno potrebno nekaj storiti, da bi ostali živi, kakor je to bilo potrebno v dneh Lota ali v času prvih kristjanov, ko so rimske čete oblegale Jeruzalem. Da, sedaj je skrajni čas, pridobiti si vero in nato odgovarjajoče postopati.
(Nadaljevanje v sledeči številki)