Kaj pravi Biblija?

Transcendentalna meditacija — nekaj za kristjane?

»SREČNEJŠI sem. Jasneje razmišljam, zmorem več in ugotavljam, da se bolj trudim pomagati drugim. Naučil sem se obvladati stres, ob koncu dneva mi ostane več moči za družinsko življenje.«

To je značilna izjava ljudi, ki trdijo, da se je njihovo življenje spremenilo na bolje, zahvaljujoč izvajanju »TM«, znane »transcendentalne meditacije«. Trditve o vrednosti TM so prebudile zanimanje pri mnogih ljudeh. Tako je na primer Maharishi Mahesh Yogi, osnovatelj TM-gibanja, leta 1972 napovedal »svetovni načrt«, ki ima med drugim cilj, »rešiti problem kriminala in obnašanja, ki prinaša človeški družini nesrečo«.

Verjetno vsakomur ugaja, misel o premaganju stresa in o rešitvi svetovnih problemov. Bi se morali zato ukvarjati s transcendentalno meditacijo?

Mnogi pristopajo k temu vprašanju, tako da poizkušajo točno preiskati znanstvene trditve, ki se nanašajo na stanje popolne sprostitve, ki naj bi ga povzročila transcendentalna meditacija. Za vsakogar pa, ki želi ugajati Bogu, je pametnejša rešitev, če preišče, ali ta stvar soglaša s Svetim pismom, »navdihnjenjem od Boga« (2. Tim. 3:16).

Kaj je transcendentalna meditacija? Treba je zravnano sedeti, zapreti oči in misli neprisiljeno osredotočiti na kakšno besedo ali izrek, imenovan »Mantra«. Zagovorniki TM pravijo, da to ni ne religija ne filozofija ali življenjska pot. TM objavljajo kot »naravno in neprisiljeno metodo, s katero se lahko doseže izboljšanje na vseh življenjskih področjih«.

Je res tako, ali pa je TM v resnici religiozni običaj, ki je nasproten naukom Biblije? Kaj povedo dejstva?

Ali si opazil, da je sam Maharishi označen kot »Yogi«? Ta izraz se uporablja za človeka, ki je dosegel »enotnost« z Bogom ali »božansko zavest« z izvajanjem hinduistične yoge (v jeziku sanskrta beseda za »enotnost«). Prav tako zanimiva je definicija Brockhaus Encyklopädie (1971) za »mantra«: »(Staroindijski ‚izrek‘) ... v hinduizmu, budizmu in dšainizmu, pač po religioznem verovanju različni izreki pri ritualih, meditaciji in magičnih postopkih. Sestavljeni so lahko iz posameznih zlogov ... ali klicev k določenemu bogu ali določenemu bistvu.« V Enciklopediji jugoslovanskega leksikografskega zavoda (1968) je za »mantra« napisano: » ... magični izreki pri hindujskih obredih. V tantrizmu uče, da pogosto ponavljanje mantri (mantrayana) vodi k rešitvi.« V Encyclopaedia Britannica (1976) je rečeno razen tega: »V mnogih sektah mora guru (religiozni učitelj) pri uvodnem ritualu novincu prišepniti skrivnostno mantro.«

Pri uvodnem ritualu je še posebej očitna povezava med hinduizmom in TM. Ob tej priložnosti mora kandidat prinesti s seboj sadove, bel robček in nekaj rož. TM učitelj ali posvetitelj jih položi na »oltar«, na katerem je ena sveča, kadilo, slika in »Guru Dev« znanega Swami Brahmananda Sarasvati Maharaja.

Zatem, ko je posvetitelj prižgal svečo in kadilo, poje »pujo« (oboževanje) v sanskrtu. V dolgoveznem »klicanju« hinduističnih božanstev in svetih mož vsebuje »puja« naslednje: »Priklanjam se pred GOSPODOM NARAYANA pred iz Lotosa rojenim BRAHMO stvarnikom ... Vedno znova se priklanjam pred veličanstvom Gospoda, pred čigar vrati moli celotna blesteča množica bogov dan in noč za popolnost.«

To petje se nadaljuje z neštetimi hvalospevi »Shri Guru Dev«. Eden teh hvalospevov omenja hinduistično trojico Brahme, Višnu in Šive kakor sledi: »GURU v krasoti BRAHME, GURU v krasoti VIŠNE, GURU v krasoti velikega GOSPODA ŠIVE.«

Zakaj kljub tem dejstvom mnogi trdijo, da TM ni religiozni običaj? Zato, da bi jo javnosti prikazali bolj okusno. V delu Znanost obstoja in umetnost življenja (stran 299) pojasnjuje Maharishi (na naslovni strani imenovan »Njegova svetost«):

»Vedno in povsod, kjer vlada religija zavesti množic, naj bi se transcendentalna globoka meditacija učila v religiozni obliki. Vedno in povsod, kjer vlada v zavesti družbe metafizično mišljenje, naj bi se učila transcendentalna globoka meditacija, ki odkrito kaže na izpolnitev trenutnega metafizičnega mišljenja. Vedno in povsod, kjer vlada zavesti mase politika, naj bi se učila transcendentalna globoka meditacija na osnovi politike, pokazujoč na izpolnitev političnih teženj tiste generacije. Vedno in povsod, kjer vlada zavesti mase gospodarstvo, naj bi se učila transcendentalna globoka meditacija z ravni gospodarstva s pokazovanjem na izpolnitev gospodarskega truda in ciljev tistega časa.«

Morda bo kdo ugovarjal: »Kaj zato, če je transcendentalna meditacija povezana s hinduistično religijo?« Z ozirom na Biblijo je to zelo važno. Zakaj?

Biblija jasno razloži, da večino verskih stališč in običajev sveta Bog ne priznava. Apostol Pavel je na primer pisal: »Kar žrtvujejo pogani, žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu. Nočem pa, da bodete vi deležniki zlih duhov« (1. Kor. 10:20). Jezus je učil, da »bodo pravi oboževalci molili Očeta v duhu in resnici« (Jan. 4:23, NS). O edinem izvoru resnice je rekel Jezus v svoji molitvi k Bogu: »Tvoja beseda je resnica« (Jan. 17:17). Primerjajmo nekatere značilnosti transcendentalne meditacije z razodeto Božjo »besedo«, ki jo najdemo v navdihnjenih Spisih. Jezus Kristus je rekel, h komu mora biti usmerjeno naše nerazdeljeno oboževanje: »Moli Jehovo, Boga svojega, in njemu samemu služi« (Mat. 4:10). Videli smo že, da je, posebno še uvodni ritual TM povezan s slavospevi hinduističnim božanstvom in svetim možem. Ali lahko nekdo moli »edino k Jehovi« in ima istočasno delež pri nečem takšnem?

Ljudje, ki verujejo Bibliji, imajo še en tehten razlog, ki jim to preprečuje. Znano je, da v mnogih primerih ljudje, ki se poglobijo v nadaljnje stopnje neke vrste yogameditacije, trdijo, da razvijajo sposobnost slutenja, kar lahko vključuje sposobnost, napovedovanja prihodnjih dogodkov. Ljudje, ki niso oboževalci Jehove in posedujejo takšne okultne moči, jih, kakor pravi Biblija, dobivajo od hudobnih duhovnih sil ali demonov (Dej. 16:16). Ali ne naredi transcendentalna meditacija nekoga sprejemljivega za špiritistične vplive?

Pozornosti vreden je komentar Maharishija o namenu mantre: »Kar tukaj počenjamo, odgovarja vedijskim običajem, kjer je treba s posebnim petjem povzročiti delovanje v nekem drugem svetu, da bi se zbudila pozornost teh višjih bitij ali božanstev, ki tam živijo. Celotno poznavanje mantre ali himne Veda je posvečeno povezavi ljudi, sporazumevanju ljudi z višjimi bitji na različnih področjih stvarstva.«

Ker pravi Biblija o nebiblijskem oboževanju, da je usmerjeno »demonom in ne Bogu«, se vsa »višja bitja«, s katerimi se poveže človek s petjem mantre, prištevajo k tistim, ki jih Biblija označuje kot »duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih« (1. Kor. 10:20; Efež. 6:12). Ali je smiselno vplesti se na kakršenkoli način v običaj, ki lahko v višjih stopnjah vodi pod vpliv demonov?

Kako pa je s ciljem, s pomočjo TM »rešiti problem kriminala in postopkov, ki prinašajo človeški družini nesrečo«? Po Bibliji je to nemogoče, ker se transcendentalna meditacija ne ukvarja z resničnimi vzroki svetovnih problemov. Zakaj ne?

Kot prvo pripisuje Biblija velik del napak, razočaranj in nesmislov človeškega truda, podedovanemu grehu (Ps. 51:5; Prop. 7:20; Rim. 8:20). Celo bolezni, staranje in smrt izhajajo iz nepopolnega stanja človeka, ki izhaja iz greha (Mat. 9:1—8; Rim. 5:12; 6:23). Nato razodeva Biblija, da je glavni vzrok »Hudič in Satan, ki zapeljuje vesoljni svet« (Raz. 12:9). Kakor pokaže Biblija, delujejo skupaj s satanom kot »svetovni mogočniki« čete demonov (Efež. 6:12).

Resnična rešitev svetovnih problemov je povezana z Božjim Sinom, Jezusom Kristusom. Po Bibliji lahko sledi odprava greha in smrti človeka samo po Jezusovi odkupni žrtvi (Mat. 20:28; Dej. 4:12; 1. Tim. 2:5, 6). Zemeljska kraljestva se ne bodo nadomestila z ničemer drugim kako z nebeško kraljevsko vladavino, sestoječo se iz Jezusa Kristusa in z njim povezanih »svetih«, ki bo svojo vladavino razširila po vsej Zemlji (Dan. 7:13, 14, 21, 22, 27; 2:34, 44, 45).

Kaj pa, če se religiozno gledišče in presenetljive trditve glede transcendentalne meditacije oslabe in se jo smatra enostavno kot sredstvo za sprostitev in odpravo prevelikega pritiska? Gotovo ni nič napačnega, če se sprostimo. Celo Jezus se je umaknil od množice, da bi se odpočil (Marko 6:31, 32). Toda tega ni storil na način, s katerim bi prekršil smernice Biblije.

Pri transcendentalni meditaciji, tej z reregijo povezani navadi, pa je dobro razmisliti, kaj je rekel apostol Pavel o krivih religioznih naukih, namreč, da ‚malo kvasu skisa vse testo‘ (Gal. 5:9; primerjaj Matevž 13:33; 16:6, 11, 12). Biblija pokazuje z opozorilom, kakšno stališče o kateremkoli s krivo religijo povezanem običaju je pravilno za kristjana: »Ne vlecite tujega jarma z neverniki. Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo? ... Zato odidite izmed njih in se ločite, govori Jehova in nečistega se ne dotikujte in jaz vas sprejmem« (2. Kor. 6:14—17).

[Podčrtna opomba]