Kako se lahko Bogu zahvalimo za ljubečo dobroto
1., 2. a) Kakšne vrednosti je naše življenje, toda kaj je o tem rekel David po Psalmu 63:3? b) V kakšnem smislu velja to? (Job 14:1, 2; Jak. 4:14)
ALI je lahko kaj bolj dragoceno od življenja? Brez življenja je vse, kar imamo, nekoristno, in tega se ne bi mogli veseliti. Ohranimo v spominu to dejstvo, ko beremo naslednje besede, ki jih je psalmist David namenil Bogu Jehovi v pesmi: »Boljša je milost tvoja od življenja.« (Ps. 63:3)
2 David je s tem hotel reči, da bi raje izgubil življenje kakor Jehovino milost. Vedel je, da se bo moral Jehovi zahvaliti za vse, kar bi posedoval v neskončni bodočnosti ali česar bi se veselil. Vedel je tudi, kolikokrat mu je Jehova že izkazal usmiljenje in ga zvesto podpiral. Vse to so bili dokazi za ljubečo Božjo dobroto in ta ljubeča dobrota je bila za Davida važnejša od minljivega zemeljskega življenja. (1. let. 29:14, 15) Misliš tudi ti tako? Ali ni ljubeča dobrota ali zvesta ljubezen tistega, ki nam lahko da večno življenje, dragocenejše kakor minljivo življenje, ki danes cveti, jutri pa že uvene?
3. Kako je reagiral David na ljubečo Jehovino dobroto in kaj se lahko vprašamo?
3 David pa ni vrednosti ljubeče Jehovine dobrote samo spoznal in pri tem ostal. To pokaže njegova reakcija, ker je rekel: »Kajti boljša je milost tvoja od življenja; hvalijo naj te (zato) ustne moje! Tako te bom slavil, dokler bom živ.« (Ps. 63:3, 4) Da, njegova globoka hvaležnost za to ljubečo dobroto ga je navedla, da je slavil Boga in se mu zahvaljeval. Kakor je pokazal predhodni članek, imamo mnogo razlogov za to, da se Jehovi zahvaljujemo za njegovo ljubečo dobroto. Zato naj ima v našem življenju važno vlogo hvaležnost in slavljenje Boga. Je pri tebi tako? Se zgodi, da mine dan ali več, ne da bi mislil na Jehovo ali o njem govoril? Ali pa govoriš pogosto o njem in ga slaviš in hvališ zaradi njegovih lastnosti in njegovih dejanj? Ugotavljaš, da dnevno odsevaš duhovno stališče, ki pride do izraza v Psalmu 107:21, 22?
4. Zakaj naj oznanjamo dobro vest?
4 Ena od možnosti, kako se lahko zahvalimo Jehovi za njegovo ljubečo dobroto, je brez dvoma v tem, da govorimo z ljudmi, ki ga še ne obožujejo. (Dej. 14:1-3; 20:24) Dobra vest jim lahko reši življenje. Zato se upravičeno veselimo oznanjati dobro vest blizu in daleč. (Rim. 10:9-15)
5. a) Zakaj smo lahko nagnjeni k temu, da se pri pričevanju osredotočimo na negativne točke? b) Zakaj je prav, da govorimo o nekaterih takšnih točkah?
5 Pravi kristjani vedo, da so to, kar je večini ljudem rečeno o Bogu in Bibliji, zmote, ki nauke Biblije napačno prikazujejo. Zato se lahko pri pričevanju nehote osredotočimo na negativne točke. Vprašaj se, če pri pričevanju na splošno govoriš o tem, kar Biblija ne uči: o tem, da ni troedinega boga in nobenega pekla, da človek nima neumrjoče duše in da Zemlja ne bo zgorela. (Jan. 14:28; Ezek. 18:4; Prop. 9:5, 10; 1:4) Res je, da morajo ljudje, ki jim govorimo, spremeniti napačne poglede in če jih opozorimo na zmote, jim to lahko pomaga spoznati razliko med pravo in krivo religijo. Toda paziti moramo na to, da ne govorimo skoraj samo o negativnih točkah.
6. Zakaj naj naša javna izjava vključuje mnoge pozitivne točke?
6 Naša »javna izjava« naj vključuje mnoge pozitivne misli o Jehovi, ker prinašamo »hvalno daritev«. (Heb. 13:15; primerjaj Psalm 107:21, 22) Poudarimo na primer lahko, kdo JE Jehova. (Ps. 83:18) Pojasnimo lahko, da vodi pravilno spoznanje njega in njegovega Sina v večno življenje. (Jan. 17:3) Pozornost lahko usmerimo tudi na nekatere njegove izredne lastnosti, ki privlačijo ljudi: na njegovo usmiljenje, neprekosljivo modrost, njegovo razumevanje, radodarnost, njegovo zvestobo in gotovo tudi na njegovo ljubečo dobroto. (5. Mojz. 32:4; Jak. 1:17; Ps. 84:11)
7. Kako lahko ljubečo Božjo dobroto še posebej osvetlimo in kaj to povzroči?
7 Vsakdo od nas naj preišče svojo »javno izjavo«, da ugotovi, kako bi te pozitivne točke lahko še bolje poudaril. Kako lahko na primer pri rednem biblijskem študiju, ki ga imaš s svojo družino ali z nekim drugim, posebej osvetliš ljubečo Božjo dobroto? Pri obravnavi nekega biblijskega dogodka ali točke, ki je povezana z Božjim namenom, lahko kratko pojasniš, kaj se iz tega naučimo o Bogu. Lahko tudi vprašaš tega, s katerim preučuješ, kaj se je on naučil iz obravnavanega gradiva o Jehovi. Tako se bo približal Jehovi, spoznal ga bo še prej kot resničnost, kot Osebo, in tako se bo v njem prebudila želja, da tega čudovitega Boga še bolje spozna in ga slavi. (Ps. 147:1, 11)
ZAHVALJEVATI SE BOGU V POGOVORIH
8. Ob kakšnih priložnostih še lahko izrekamo zahvalo Jehovi za njegovo ljubečo dobroto?
8 Pogovor o Jehovi in njegovi ljubeči dobroti naj se ne omejuje samo na tiste priložnosti, ko želimo nekoga poučiti o biblijskih resnicah. Kako je z našimi vsakdanjimi pogovori? Jezus je rekel: »Usta govore, česar je srce prepolno.« (Mat. 12:34) Če resnično cenimo ljubečo Božjo dobroto, naj se to pokaže v našem vsakdanjem pogovoru. Tako je bilo pri psalmistu, ker je pisal: »Dobro je slaviti Jehovo in psalme peti imenu tvojemu, o Najvišji! Oznanjevati zjutraj milost tvojo in zvestobo tvojo vsako noč.« (Ps. 92:1, 2)
9. a) Kakšno je splošno stališče do Boga v pogovorih? b) Zakaj je to v nasprotju z našim stališčem? (Ps. 107:31, 32)
9 Mogoče si že ugotovil, da večina ljudi, celo obiskovalci cerkva, ki trdijo, da obožujejo Boga, ne govori rada o Bogu in njegovih namenih. Posebno neradi govorijo o svojem odnosu z Bogom; zdi se jim primitivno ali neprijetno govoriti o tem. Ta težnja se delno nanaša na to, da res nimajo nobene osebne zveze z Bogom. Ker je to nagnjenje precej razširjeno, se lahko vprašamo: »Ali sem se pustil okužiti odporu, ki ga ima svet do pogovorov o osebni zvezi z Bogom, in se izogibam tega, da bi s pogovori pokazal, da igra pomembno vlogo v mojem življenju in mišljenju?« Jehova ima dejansko vlogo v našem življenju in tudi v našem mišljenju naj bi jo imel. Redno ga prosimo za njegov blagoslov in njegovo vodstvo. Zato naj ne oklevamo govoriti o njem, omenjati ga v naših pogovorih in pokazati, da se zanimamo za njegova dejanja in namene.
10. Kateri biblijski nasvet naj upoštevamo, ko govorimo o Bogu?
10 Seveda naj bi se izogibali tega, da bi naredili vtis, kako samopravični smo. Ne smemo pozabiti, da ljudje opazijo, če je vernost nekega človeka samo pobožnjaštvo ali navidezna pobožnost. Jezus je obsodil licemerne duhovne voditelje Židov, ki so bili samo zato pobožni, da so jih ljudje videli in slišali. (Mat. 6:1-5) Biblija nas nasprotno spodbuja, naj se Jehovi stalno zahvaljujemo in ga slavimo. Zato govorimo o njem, pri tem pa pazimo na nasvet iz Matevža 6:1-5, da ne izgledamo samopravični. Neprisiljeno in vendarle s prepričanjem lahko govorimo o njegovih delih in poteh in pri tem omenjamo, kako je z nami ravnal ali v kakšnem odnosu smo z njim.
11. Kakšne priložnosti se nam nudijo, da lahko govorimo o Bogu po Psalmu 34:1?
11 V teku dneva govoriš s svojimi domačimi, z brati v veri, sošolci, delovnimi tovariši ali sosedi verjetno o marsičem. Morda se ti pri tem pokaže prilika, da lahko odkrito in neprisiljeno govoriš o Bogu. Ali govoriš o tem, da bi rad potoval na morje ali v gore, da bi se osvežil in se veselil Jehovinega stvarstva? Saj vendar ceniš lepoto narave in mir, ki veje iz Božjega stvarstva. Zakaj ne bi o tem tudi govoril?
12. Kako lahko govorimo o Bogu z ljudmi, ki niso pravi oboževalci?
12 Tudi če govoriš z nevernim, lahko taktno govoriš o Bogu, tako da na primer kratko omeniš, da se veseliš del svojega Stvarnika. (Dej. 4:24; 14:15) Nihče naj ne bo presenečen, ko začneš v splošnem pogovoru govoriti o Bogu — mar ga ne upoštevaš pri vsem, kar delaš in česar ne delaš? Morda se kdo s teboj pogovarja o tvojih otrocih in pripomni, da so dobro vzgojeni. Kako bi bilo, če bi v odgovoru kratko omenil, da si hvaležen Bogu za njegove nasvete, ki omogočajo staršem modro postopati na tem področju? (Ps. 19:7) Morda te ogovori tovariš na delu, ker si uporabil del svojega dopusta za obisk krščanskega kongresa, namesto da bi ga dobro »užival«. Na to lahko odkrito rečeš, da si hotel še več izvedeti o ljubeči dobroti in volji svojega Stvarnika. (Ps. 100:3-5) Nikoli ne moremo vedeti, če takšne kratke pripombe ne bodo imele kdaj ugodnega vpliva na koga, če ne bo kdaj na osnovi tega pričel razmišljati o Bogu. Boga pa ne omenjamo samo zato, ker bi radi nekemu človeku pomagali. O Bogu in njegovih dejanjih govorimo, ker je to v našem srcu in zato tudi na našem jeziku. (Ps. 45:1)
13. a) Zakaj naj bo za nas še bolj samo po sebi umevno govoriti o Bogu, kadar se pogovarjamo z brati v veri? b) Kakšne možnosti imamo za to?
13 Če — kolikor dovoljujeta taktnost in dostojnost — že v pogovoru z nevernimi večkrat govorimo o Bogu, koliko bolj naj bi to delali v pogovoru z Božjimi služabniki! Še laže je govoriti o našem delovanju in naših načrtih ali vtisih z našimi brati v veri. Mar naj v takih pogovorih ne bi tudi radi govorili o Bogu in njegovih dejanjih, kakor je rečeno v Psalmu 92:1, 2? Morda potekajo v kraljevski dvorani določena dela. Pri tem lahko izrazimo svoje cenjenje za to, da je Bog blagoslovil skupščino. Vzemimo, da smo dobili novo biblijsko pomožno sredstvo. Če zares veruješ, da je to dokaz ljubeče Jehovine dobrote, zakaj ne bi o tem govoril? Ali vsebuje zanimiva nova pojasnila? Tedaj govori radostno s svojimi brati o tem, toda z vzdržnostjo, da ne bi izgledal samopravičen. Če v svojih razgovorih vmes govoriš tudi o duhovnih rečeh, bodo vsi izgrajeni.
ISKATI VZROKE ZA HVALEŽNOST
14. Kakšno stališče do Božje dobrote naj bi razvili?
14 Vzemimo, da bi moral iz posode s peskom, pomešanim z železnimi opilki, poiskati te opilke. To bi bilo gotovo zelo težko. Toda z magnetom bi jih hitro izbral iz peska. Srce, ki je polno hvaležnosti Jehovi, je podobno magnetu. S takšnim srcem lahko dnevno najdemo številne dokaze njegove dobrote in radodarnosti, ki so bolj dragoceni kakor železo, da, celo dragocenejši od zlata. Če se oziramo za dokazi Božje dobrote, nam ga bo lahko, kar samo po sebi umevno, slaviti in se mu zahvaljevati. (Preg. 3:3, 4, 13-18)
15. Za kaj se lahko Jehovi na primer zahvalimo? (Efež. 5:20)
15 Jehovino stvarstvo, ki ga dnevno vidimo, je polno stvari, ki nas spominjajo na njegove dobrohotne priprave za človeštvo na splošno. Morda vidiš, kako se v travi igrata dve mački in se moraš zaradi njunega prisrčnega prevračanja smejati. Ali misliš pri tem na Jehovo in na to, koliko veselja mora imeti s svojim stvarstvom? Biblija ga označuje za »srečnega Boga«. (1. Tim. 1:11) Kadar torej opazuješ mačke, vidre ali druge živali v igri, ali misliš na to, da ima Bog smisel za šalo in humor? In kako osvežujoče tekne sočno jabolko ali okusna lubenica v vročem dnevu! (Ps. 145:8, 15-17). Ali pa pomisli na čudovit vonj cvetja ali svežega sena, sveže pokošene detelje! Ali se ni morda prav zahvaliti Jehovi, da je naredil te čudovite stvari in nas opremil z razumom, da se lahko vsega veselimo?
16. Kaj lahko povzročimo pri drugih s tem, da upoštevamo Božjo dobroto in o njej govorimo?
16 V neki družini na severu države New York je rekel štiriletni sin nekega dne pri kosilu: »Mama, ali ni dobro, da nam je Jehova obraz naredil spredaj, tako da lahko jemo!« Deček je rekel to v otroški nevednosti, toda s tem je pokazal, da tega ni jemal kot samo po sebi umevno. Njegova odkritosrčna pripomba je vse navzoče spodbudila, da so razmišljali o Jehovi in jim pomagala še bolj ceniti njegova velika dela. Naše izjave o ljubeči Božji dobroti, ki jo izkazuje nam, svojim služabnikom, lahko povzročijo isto!
ZAHVALJEVATI SE JEHOVI TUDI S PESMIJO IN MOLITVAMI
17., 18. a) Kako so uporabljali Izraelci pesmi za zahvaljevanje Jehovi? b) Kaj so naredili Jezus in apostoli po Marku 14:26? (Dej. 16:25)
17 Jehovi se lahko zahvaljujemo za njegovo ljubečo dobroto tudi s petjem pesmi. Petje je že v davni preteklosti pripadalo pravemu oboževanju. (2. Mojz. 15:1-21; Ps. 1 do 150; 2. let. 29:27; Raz. 15:3, 4) V templju Jaruzalema so imeli nekateri leviti prednost služiti kot glasbeniki ali pevci. Zanimiva sta vsebina in namen teh pesmi. Biblija pravi, da so služile temu, ‚da so se spominjali s hvalo Jehove, se mu zahvaljevali in ga slavili‘. Zakaj? Zato, ‚ker traja njegova milost vekomaj‘. (1. let. 16:4, 41, 42; 9:33)
18 Ali si že mislil kdaj na to, da so tudi Jezus in apostoli peli in da so to radi delali? Iz Marka 14:26 izvemo, da so peli hvalnice v noči, ko so bili zadnjič skupaj na Zemlji. Židje so na Pasho običajno peli Psalme 113 do 118. Verjetno so Jezus in enajsteri zvesti apostoli po večerji peli 118. Psalm, ki se prične in konča z besedami: »Hvalite Jehovo, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost (ljubeča dobrota, NS) njegova.«
19. Kakšno stališče naj imamo do pesmi, ki jih poje skupščina? (Efež. 5:18, 19)
19 Tudi danes imajo kristjani možnost slaviti Jehovo s pesmijo in se mu zahvaljevati za njegovo ljubečo dobroto. Ali ohranjaš to v mislih, ko na sestanku Jehovinih prič poješ z drugimi pesmi, sestavljene na biblijske teme? Ali pa se med petjem ukvarjaš s čim drugim, oziroma besede sicer izgovarjaš, misli pa imaš kje drugje? To se zlahka zgodi. Toda te krščanske pesmi naj bi izkoristili kot priložnost, da se zahvalimo Jehovi za njegovo ljubečo dobroto.
20. a) Kakšno vlogo naj ima molitev pri našem zahvaljevanju za Božjo dobroto? (Kol. 1:9-12) b) Zakaj nam je Daniel po Dan. 6:10 v tem pogledu dober zgled?
20 Nadaljnja možnost, da se zahvalimo Jehovi za njegovo ljubečo dobroto, je molitev. Verjetno moliš redno. Morda pa lahko v svojih molitvah k Bogu izražaš še večjo zahvalo in ga slaviš? Hitro ti lahko pride v navado, da ga za določene stvari samo prosiš, bodisi za samega sebe, za domače, za skupščino ali za druge. Gotovo se veseliš, če si oče, če te tvoji otroci prosijo za nasvete. Toda kako dobro bi se počutil, če bi ti otrok rekel: »Očka, rad bi ti rekel, kako zelo te imam rad. Ti si sicer strog, zato te spoštujemo, toda tudi ti nam pokažeš, da nas ljubiš. Ti si naš najboljši prijatelj.«? Če pomisliš, kako vesel bi bil takšne odkritosrčne izjave, kaj meniš, kaj bi mislil Bog, če bi v svoje molitve vključili zahvaljevanje in slavljenje? Prerok Daniel nam je dal v tem dober zgled. Biblija izrecno omenja, da se je Bogu v svojih molitvah zahvaljeval. (Dan. 6:10)
21. Kaj naj izrazimo v svojih molitvah namesto splošnih fraz?
21 Dobro je tudi v molitvi neposredno omeniti, kako nam je Bog izkazal dobroto. Si že kdaj slišal, kako je molil kakšen otrok in se zahvalil za čokoladni sladoled, ki ga je dobil, za vožnjo s čolnom ali za šolske počitnice? Ali se ne bi mogli tudi mi bolj spuščati v podrobnosti, namesto da se Bogu zahvaljujemo le s splošnimi izrazi? Si v službi oznanjevanja doživel kaj lepega? Potem se Bogu zahvali za to! Če ti je dal kdo darilo, se mu zanj verjetno zahvališ. Ali pa se zahvališ tudi njemu, ki je vse naredil? Morda si iz Biblije ugotovil, kako bi lahko rešil težak problem — tedaj se Bogu v molitvi za to zahvali. In kako bi bilo, če bi — v kolikor imaš prednost druge zastopati v molitvi — izrecno omenil določene dokaze Božjega blagoslova, za katere ste vsi hvaležni? (Ps. 42:8)
22. Kako se lahko, če na kratko povzamemo, zahvaljujemo Jehovi za ljubečo dobroto in kakšne občutke pri tem izražamo?
22 Neizpodbitno dejstvo je, da nam Bog kot služabnikom, ki mu ugajajo, izkazuje na različne načine svojo ljubečo dobroto. To lahko dnevno opažamo, če smo le pozorni. (Ps. 107:43) Vsi lahko pokažemo hvaležnost, tako da govorimo o svojem Bogu. Kako in kdaj? V službi oznanjevanja in poučevanja, v pogovorih z brati in sestrami v veri in s tistimi, ki so v svetu, kakor tudi v pesmih in molitvi. Da, medtem ko gledamo naproti času, ko bo vse stvarstvo združeno slavilo Jehovo, kakor se vidi iz 150. Psalma, imamo lahko osebno že sedaj poln delež na tej hvali. S tem izražamo enake občutke kakor David, ki je po Psalmu 59:16, 17 rekel: »Jaz pa bom pel o moči tvoji in veselo pel o milosti (ljubeči dobroti, NS) tvoji. ... O, moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.«