»Opasati« se za delo, ki je pred nami
»Stojte torej, opasani, okoli ledij z resnico« (Efež. 6:14).
1. Zakaj bodo hlapci Gospodarja srečni?
BILO je v Judeji, verjetno jeseni leta 32 n. št., ko je rekel Jezus svojim učencem: »Blagor tistim hlapcem, katere najde gospodar, kadar pride, čuječe. Resnično vam pravim, da se opaše in jih posadi za mizo, ter bo pristopil in jim stregel. In če pride ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde tako, blagor tistim hlapcem!« (Luk. 12:37, 38). Če gospodar ne bi prišel ob pričakovanem času, bi naj najprej bedeli, celo do tretje straže — najtemnejšega dela noči, ki sledi tik pred svitanjem. (Primerjaj Matevž 25:13).
2. Zakaj naj bodo hlapci budni?
2 Tudi če bi čakanje na prihod Jezusa, Sina človekovega, trajalo dlje, kakor bi pričakovali, je njegov tatu podoben prihod siguren. Nihče naj se ne uspava z mislijo, da bo s prihodom neskončno zavlačeval. Ta ura mora priti! Jezus sam nam to zagotavlja z besedami: »Vedite pa to: Ko bi vedel hišni gospodar, ob kateri uri pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo« (Luk. 12:39, 40).
3. Kaj je razen budnosti še potrebno? (1. Pet. 1:13).
3 Jezusovi budni služabniki pa morajo storiti več kot le biti budni. Kakor se njihov Gospodar »opaše«, da bi jim služil, tako pričakuje tudi od njih, da so prav tako »opasani« za službo. Reče jim: »Naj vam bodo ledja opasana in sveče prižgane, in bodite podobni ljudem, ki pričakujejo gospodarja svojega« (Luk. 12:35, 36). Če to goreče delamo, bomo lahko ob Gospodovem prihodu označeni za »srečne«.
PRIPRAVLJENI ZA BOŽJO SLUŽBO
4. Kako se lahko »opašemo« za Božjo službo? (Ps. 18:31, 39).
4 Kaj pomeni za hlapca imeti ledja »opasana«? V starem času so si vojščaki opasali usnjen pas okoli ledij ali bokov. Tako so v boju imeli trdno oporo. Tudi kristjani se morajo »opasati«, morajo se pripraviti, da so aktivni ali dejavni. Po besedah apostola Pavla je potrebno ‚prijeti za vse orožje Božje, da bi se lahko v bran postavili zvitim satanovim napadom‘. To v prvi vrsti zahteva, da naša ledja »opašemo« z resnico. Intenzivno preučevanje Božje besede in globoko cenjenje teh resnic nam bo pomagalo, upirati se Hudobnemu (Efež. 6:11—14).
5. Kakšen pouk nam pomaga, da se »opašemo«, in za kakšno dejavnost?
5 Naš duhovni boj je pravi boj. Zato moramo imeti naša ledja stalno »opasana«. Stalno moramo preučevati Božjo besedo in neprestano krepiti vero, da bi bili res sposobni odbiti vsako orožje, ki bi ga satan uporabil v svojih zvitih napadih na nas. Če smo »učeni od Jehove«, ne bo proti nam nobeno orožje uspešno (Iza. 54:13, 17). Naša »opasanost« povzroča, da goreče oznanjamo »dobro vest o Kraljestvu«, s to dejavnostjo pa ne bomo rešeni samo mi, temveč tudi tisti, ki nas poslušajo (Dej. 8:12; 1. Tim. 4:16).
6. Kaj je zagotovil Jehova Jeremiji, če bo ‚opasal svoja ledja‘? (Primerjaj 1. kra. 18:46).
6 Naša »opasanost« je podobna Jeremijevi, ki je služil Jehovi neprekinjeno štirideset let. Ko je Jehova prvič Jeremiji dal nalogo, mu je rekel:
»Ti torej si opaši ledja in vstani in jim govori, karkoli ti velim; ne bodi potrt vpričo njih, da te ne potrem vpričo njih. Kajti jaz, glej, te storim danes v trdno mesto in železen steber in bronast zid proti vsej deželi, proti kraljem, knezom in duhovnikom Judovim in proti ljudstvu dežele. In borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj, govori Jehova, da te rešim« (Jer. 1:17—19).
7. Kako lahko dokažemo, da cenimo naš odnos do Jehove?
7 Kako čudovita spodbuda! Zagotavlja nam trdno, da se bo Bog boril za svoje zveste služabnike in bomo zmagali, vseeno, kaj bi posvetni ljudje ali svetovne vladavine storile proti nam. Toda kakor dragoceni zaklad moramo varovati naš zaupni odnos do Jehove, odnos, ki ga uživamo kot njegove priče, z nalogo, da oznanjujejo njegovo vest med narodi, obsojenimi na propad. Dokler čas še dopušča, hočemo biti »opasani« za to službo in se goreče truditi, da še druge napotimo k resnici.
‚OPAŠI SVOJA LEDJA‘
8. Kaj nas — kakor Jeremijo, spodbuja, da gremo v službi Bogu naprej?
8 Kakor prerok Jeremija, tako moramo tudi mi ‚opasati svoja ledja‘, da bi v precej dolgem razdobju oznanjevali Kraljestvo in pridobivali učence. »Čas konca« traja že 62 let, in mnogi med nami opozarjajo svoje bližnje na »pomnoženo spoznanje« že dvajset, trideset, štirideset in več let (Dan. 12:4). Morda se nam je že dogajalo tako kakor Jeremiji, ko je nekoč rekel: »Ne bom Ga (Jehovo) omenjal, ne govoril več v imenu Njegovem.« Ker pa imamo ledja opasana z resnico, se čutimo prisiljene, da v službi Božji gremo naprej. Njegova beseda je kakor ‚goreč ogenj, zaprt v naših kosteh‘, zato ne moremo prenehati objavljati Jehovino čudovito ime in njegovo Kraljestvo (Jer. 20:9; Ps. 96:2, 10).
9. Kaj pokaže, da Jehova skrbi za svoje ljudstvo? (Ps. 3:8).
9 Iz navdušujočih poročil, ki so jih Jehovine priče iz vseh delov sveta poslale o svoji dejavnosti v službenem letu 1976, se vidi, da nam Jehova stalno pomaga, biti »opasani« za to nadvse važno službo. Na splošno je bil dosežen izreden napredek. Najvišje število oznanjevalcev Kraljestva v vsem svetu je zraslo na 2 243 390. Skupaj 196 656 ljudi, ki so se predali Bogu, se je krstilo in število skupščin se je povzpelo na 40 155. Čeprav je delo padlo za 23 000 000 ur, so priče, kar je pohvale vredno, uporabile 359 258 019 ur, da so ljudem govorile o »dobri vesti Kraljestva« in vodile vsak mesec povprečno 1 339 466 biblijskih študijev na domovih. (Primerjaj Dejanja 2:46, 47.)
10. Kaj so Božji služabniki na ameriškem kontinentu doživeli v soglasju s Pregovori 10:22 v letu 1976?
10 Iz mnogih dežel so Jehovine priče poslale radostna poročila. Iz Kanade, dežele na ameriškem kontinentu, na primer poročajo: »Naša oznanjevalska dejavnost se leta 1976 odlikuje z dvema najvišjima številoma oznanjevalcev dobre vesti. Zadnje je bilo doseženo maja in je znašalo 62 880.« Costa Rica poroča: »Skoraj vse kraljevske dvorane so prenapolnjene, ker prihaja toliko tistih, ki se zanimajo. Zato smo v teku leta osnovali deset novih skupščin.« Iz Hondurasa prihaja poročilo: »Več kot pol vseh naših oznanjevalcev Kraljestva se je krstilo v zadnjih treh letih.«
11. a) Kaj pokaže, da so naši bratje v Argentini kljub prepovedi sodelovali v izpolnitvi Rim. 10:18? b) Katere nadaljnje dežele na ameriškem kontinentu so imele razveseljiv napredek?
11 V Argentini so sedaj Jehovine priče prepovedane, in nekaj bratov je v zaporu. Kljub temu »beseda Božja ni vklenjena« (2. Tim. 2:9). Priče doprinašajo, da »dobra vest« še naprej doni in doživljajo pri tem veliko radosti. To potrjuje naslednji doživljaj:
»Ljudje vseh starosti, celo telesno prizadeti, sledijo Jehovinemu vabilu, naj ga slave (Psalm 148:12, 13). Neka pionirka je redno hodila devet kilometrov peš, da bi preučevala Biblijo z majhno staro gospo, staro 105 let. Študij je povzročil, da je stara žena spoznala, da bi pravzaprav morala tudi oznanjevati, in tako je šla, oprta na palico, k sosedom in jim pripovedovala o čudovitih stvareh, ki se jih je naučila. Z njenim oznanjevanjem sta bila vpeljana dva biblijska študija, eden od teh z možem, ki je pionirko prej nagnal s svoje zemlje.«
V Čilu je bilo kljub številnim nemirom doseženo novo najvišje število aktivnih prič, namreč 16 862, porast za 18 odstotkov. Iz Brazilije poročajo, da je bilo na štiriindvajsetih okrožnih kongresih »Božja suverenost« prisotnih 212 441 oseb.
12. a) Kaj izvemo iz poročil v soglasju z Rim. 15:10, 11, 13 o radosti in upanju evropskih prič? b) Kakšna zanimiva poročila prihajajo iz Španije in Portugalske?
12 Kaj pa lahko rečemo o dejavnosti Jehovinih prič v Evropi? Finska poroča, da je pričevanje o Kraljestvu sedaj tako intenzivno, da dobi vsako novo izdajo Kraljevskih novic vsaka družina v deželi. Še bolj navdušujoče kot gorata pokrajina Avstrije, je pogled na črede ljudi, ki pritekajo tam na krščanske sestanke: zato so preteklo leto predali namenu 17 novih kraljevskih dvoran. V Španiji so vsak mesec predali namenu povprečno šest novih kraljevskih dvoran, tako da je 614 skupščinam na razpolago 440 kraljevskih dvoran kakor tudi dve dvorani za okrožne kongrese. Iz Portugalske prihaja poročilo, da je število oznanjevalcev Kraljestva v zadnjih dveh letih od revolucije 24. aprila 1974 poraslo za 41 odstotkov in število skupščin Jehovinih prič od 172 na več kot 300.
13. Katera poročila iz Azije pokažejo, da se je izpolnil stavek Dejanj apostolov 2:39?
13 Spodbudna so tudi poročila iz Azije. Misionarji, ki marljivo delajo v Pakistanu, so veseli, da je bilo v njihovi deželi s 192 oznanjevalci Kraljestva doseženo novo najvišje število. Iz Libanona, razdejanega od vojne, poročajo naslednje:
»Bombe so padle na sosednja poslopja, ena v hišo zraven nas in druga na približno trideset metrov oddaljeno zgradbo. To je bilo pred tremi dnevi. Včeraj je bilo radostno dve in pol uri hoditi v službi oznanjevanja od hiše do hiše. Seveda smo bili taktni, da ne bi povzročili nemira. Veselimo se te prednosti.«
Indija sporoča, da so oznanjevalci Kraljestva prišli v nova področja v Punjabu in severo-vzhodnem Assamu. Kljub težavam so v omejeni meri delovali tudi med milijonskim prebivalstvom Afganistana, Nepala in Bangladeša. Na Koreji je bilo Spominsko slavje tako dobro obiskano, da so morali imeti pet sestankov v poslopju podružnice Watch Tower Society, pri čemer so uporabili razen kraljevske dvorane še jedilnico in družabni prostor Betela. V vsej Koreji je spominski večerji prisostvovalo več kot 60 000 ljudi.
14. Kakšne spodbudne novice in številke se poročajo iz nemirne Afrike?
14 V Afriki veje že nekaj časa drugačen veter, in v raznih področjih prihaja do preganjanja. Iz ene dežele poročajo, da morajo Jehovine priče vstati sredi noči, če hočejo nemoteno pregledati dnevni stavek. V neki drugi deželi, kjer je Jehovino delo prepovedano, je bilo osnovanih 19 novih skupščin in 195 oseb je simboliziralo svojo predanost Jehovi s krstom v vodi. Iz druge dežele, kjer je delo prepovedano, prihaja naslednje poročilo:
»Presenetilo nas je število prisotnih na Spominskem slavju; bilo je za 94 odstotkov višje od lanskoletnega povprečja oznanjevalcev Kraljestva.«
Po poročilu iz Zaira preučuje sedaj v tej deželi z Jehovinimi pričami več ljudi kakor kdajkoli poprej. Brazzaville v Kongu sporoča, da je delovalo decembra pri njih 580 pomožnih pionirjev, skoraj tretjina vseh oznanjevalcev v tistem mesecu. V Sierra Leone je sedaj 25 odstotkov oznanjevalcev Kraljestva v polnočasni pionirski službi. V Zambiji so osnovali veliko skupščin in najvišje število 57 885 prič sodeluje v oznanjevanju, to je eden na 89 prebivalcev.
15. Ali se otoki »veselijo«, kakor je zapisano v Ps. 97:1? Kaj vidimo iz poročil?
15 In kaj se je zgodilo na otokih? Z velikega otočnega kontinenta, Avstralije, prihaja poročilo, da so tuje govoreče skupščine številčno tako porasle, da so sedaj grško in italijansko govoreči pokrajinski nadzorniki zaposleni več mesecev na leto. Poročilo z Britanskih otokov pove, da je prisostvovalo Spominski večerji 157 070 ljudi in da je od začetka tega leta lahko 75 odstotkov britanskih prič obiskalo kongrese v lastnih dvoranah. Priče na Islandu je spodbudilo novo najvišje število krščenih, ker se je krstilo devetnajst oseb, vsi rojeni Islandci. Na Tajvanu (in tudi v Hong Kongu) je bil med Kitajci dosežen izreden napredek. Iz obeh skupščin v Taipehu se poroča o 31-odstotnem porastu. Iz Sri Lanke prihaja naslednji komentar: »Triinštirideset ljudi je bilo letos krščenih. Večina so bili prej katoličani.« Iz Tahitija v francoski Polineziji prihaja poročilo: »Kraljestvo se je oznanjevalo na petnajst novih otokih s skupaj 7700 prebivalci, in med njimi imamo 610 novih naročnikov na časopisa Stražni stolp in Prebudi se! (na tahitskem jeziku).« Republika Kapverdskih otokov sporoča: »Kar se doja na teh otokih je veličastno! Število oznanjevalcev je poraslo za 125 odstotkov. Dosegli smo najvišje število 60 oznanjevalcev.«
16. Kaj pokaže, da se priče v deželah, kjer so prepovedane, »veselijo v trpljenju«? (Kol. 1:24).
16 Ta poročila predstavljajo samo reprezentativno skupino dežel, v katerih opravljajo Jehovine priče svoje svetovno delovanje. V preko štiridesetih deželah pa opravljajo svoje delo, čeprav je uradno prepovedano ali omejeno. Zato ne bi bilo modro, imenovati nekaj teh dežel. Skupno število pa vključuje njihovo požrtvovalno dejavnost. Veselimo se z vsemi zvestimi pričami, da je Jehova oznanjevanje svojega Kraljestva lansko leto tako bogato blagoslovil.
POGLED NAPREJ
17. Katere Jezusove besede in primere naj ohranimo v mislih?
17 Ker se bliža konec, lahko pričakujemo, da bodo težave na Zemlji naraščale. Naša vera bo še verjetno do skrajnosti preizkušena, toda vedno mislimo na to, kar je Jezus rekel: »Med vsemi narodi se mora poprej oznaniti dobro vest« (Marko 13:10). Rekel je tudi: »Jehovo, Boga svojega moli in njemu samemu služi« (Luk. 4:8). V tem nam je dal Jezus najboljši zgled (Luk. 8:1; 10:1). Če sledimo njegovemu primeru in goreče sodelujemo v oznanjevanju Božjega Kraljestva, čas hitro mineva. To nas veseli, zato hitimo koncu naproti.
18. Kako naj nas stališče in odločnost apostola Pavla spodbudi?
18 Apostol Pavel je služil pod različno težkimi okoliščinami, toda ohranil je stališče, izraženo z besedami: »Gorje mi, če dobre vesti ne oznanjam!« (1. Kor. 9:16). Tudi mi moramo reči: »Gorje nam!«, če bi sedaj, na višku »zadnjih dni«, popustili v Jehovini službi (2. Tim. 3:1, 14). Celo po mnogih letih, polnih preizkušenj, je bil Pavel še vedno odločen opravljati službo iz vse svoje moči. Po Fil. 3:13, 14 je rekel: »Bratje, jaz ne mislim sam zase, da sem že dosegel (nagrado); eno pa delam: pozabivši, kar je zadaj, a vzpenjajoč se po tem, kar je spredaj, hitim proti cilju.«
19. Kaj pokaže, da Jehovino potrpljenje povzroča rešitev in množenje? (Iza. 42:8—10).
19 Bodimo zato močni in goreči v službi, medtem ko potrpežljivo čakamo Jehovo. Njegovo potrpljenje je že do sedaj številnim ljudem pomenilo rešitev. Vzemimo, da bi bila druga svetovna vojna prešla v »veliko stisko«, tedaj bi v Nemčiji preživelo samo nekaj tisoč — vključno z zvestimi v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih. Danes pa sodeluje v Zahodni Nemčiji 102 044 Jehovinih prič (in še mnogi v Berlinu in Vzhodni Nemčiji) v tem delu reševanja. Leta 1951 je bilo v katoliški Italiji samo 1741 oznanjevalcev Kraljestva, medtem ko je znašalo najvišje sedanje število 60 156. Ko je bila Japonska leta 1945 osvobojena okov vojnih poveljnikov in šintoistov, je bila tam le peščica Jehovinih prič, ki so stanovitno nastopale za »dobro vest«. Danes pa je vsa dežela »dodeljeno področje«, ki je redno obdelano; najnovejše število je znašalo 38 367 in skoraj 25 odstotkov jih je v polnočasni pionirski službi. Vsi ti čudeži rešitve in razširjenja so se zgodili po drugi svetovni vojni.
20. Kakšno zaupanje naj imamo in kako naj to dokažemo?
20 Kdo ve, kakšna veličastna dela ima še Jehova v mislih v zvezi z delom zbiranja, preden bo prišel določeni čas za »veliko stisko«? (Ps. 86:8—10). Vseeno, kaj namerava Jehova še storiti v dneh, ki so pred nami, moramo še naprej »trdno stati«, »opasani« za službo. Vedno zaupajmo besedam: »Trdni temelj Božji stoji in ima ta pečat: Jehova pozna svoje« (2. Tim. 2:19)! Neprekinjeno nadaljujemo s službo za Kraljestvo v upanju, da nas bo Jehova še naprej uporabljal, da bi našli še mnoge, ‚ki so njegovi‘, da bi se skupaj veselili nezaslužene dobrote, ki smo jo deležni po Jezusu Kristusu — tako sedaj kakor tudi vso večnost!