Obljuba se izpolnjuje na tistih, ki izvršujejo Božjo voljo
1., 2. a) Kaj smo se odločili, čeprav svet danes otežkoča izvrševanje Božje volje? b) Kje najdemo Božje zagotovilo, da nam bo dal potrebno moč za vztrajanje?
SEDANJI svet nam otežkoča izvajanje Božje volje. Kljub temu smo odločeni, da bomo delali njegovo voljo, dokler bo obstajal ta svet in to ne bo več zelo dolgo. Če pa se želimo trdno držati te odločitve, moramo računati s tem, da nas bo svet še naprej sovražil in preganjal. Toda Bog je obljubil, da nas bo krepil, da bomo lahko vztrajali, dokler ne bo izpolnil svoje obljube. Na nas je torej, da prav tako verujemo v njegovo obljubo kakor nekoč Abraham. Bog, Vsemogočni, nam lahko da vero in potrebno moč za vztrajanje. V tem pogledu imamo njegovo zagotovilo, ker v Rimljanom 15:4, 5 je rečeno:
2 »Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje. A Bog potrpežljivosti in tolažbe vam daj ene misli biti med seboj po Kristusu Jezusu (ki ni ugajal sebi, temveč Bogu).«
3. a) K čemu je Kristusa gnalo njegovo mišljenje in kako je bil zato nagrajen? b) Pod kakšnim pogojem bomo za nagrado doživeli izpolnitev Božje obljube?
3 Jezusa je njegovo prepričanje navedlo, da je bil vedno pripravljen izvrševati voljo Boga, nebeškega Očeta. Njegovo mišljenje ga je gnalo, da je prenesel vse, kar ga je zato doletelo. Zato ni bil nikoli omahljiv in se ni nikoli umikal. Celo žrtvena smrt, ki naj bi jo dočakal po spisih, ‚vnaprej napisanih‘, zanj ni bila noben razlog za oviro pri izvajanju volje njegovega Očeta. Za svojo vztrajnost vse do smrti na mučilnem kolu je bil nagrajen z vstajenjem v nebeško življenje. Čeprav je vedel, da je bila izpolnitev Božje obljube možna samo pod pogojem, da izvrši Bog na njem svoje največje mogočno delo, je vztrajal (Efež. 1:19—21). Apostol Pavel je molil za to, da bi nam dal Bog, Vsemogočni, moč za vztrajanje, kakor jo je dal Kristusu (Rim. 15:5). Ta molitev ne bo ostala neuslišana, dokler izvršujemo Božjo voljo. Kot nagrado za naše vztrajanje vse do konca bomo doživeli v naše veselje izpolnitev obljube, ki nam jo je dal Bog.
4. Kaj se zahteva od tistih, ki delajo Božjo voljo in imajo Kristusovo mišljenje, in kako dolgo morajo to še delati?
4 Mišljenje, ki ga je imel Kristus, naj bi nam pomagalo prenesti vse, kar bi nam še povzročil sovražno razpoloženi svet — v katerem smo »tujci in priseljenci« — z Božjim dopuščenjem! Ohranimo vedno v mislih, kaj zahteva Bog od tistih, ki izvršujejo njegovo voljo v času, ki od »časa konca« še preostaja! (Dan. 12:4). »Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo. Kajti ‚malo, malo še, in pride on, ki ima priti, in ne bo se mudil‘« (Heb. 10:36, 37). Ali bomo lahko vztrajali ‚malo, malo še‘? Če bomo, tedaj bomo doživeli, da bo Bog, »ki ima priti«, prispel ob pravem času in izpolnil obljubo, ki nam jo je dal.
»PRIDE, KI IMA PRITI«
5. Na kaj naj bi po hebrejskem načinu branja Habakuka 2:2, 3 čakal opazovalec vizije?
5 V Hebrejcem 10:37 citira Pavel iz predkrščanskih spisov, toda ne iz hebrejskega teksta, temveč iz grškega prevoda Hebrejskih spisov, iz Septuaginte (LXX), ki se je prevajala med tretjim in prvim stoletjem pr. n. št. Po hebrejskem tekstu se glasi Habakuk 2:2, 3: »In Jehova mi je odgovoril, rekoč: Zapiši prikazen in razločno začrkaj na plošče, da se lahko čita. Kajti še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca, in varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj zagotovo pride, se ne zakasni.«
6. Na kaj naj bi čakal po grški Septuaginti, iz katere je citiral Pavel?
6 Po Septuagint Bible Charlesa Thomsona in Septuagint Version, ki so jo izdali S. Bagster and Sons, Ltd., se glasi Habakuk 2:2, 3: »In Gospod (mi) je odgovoril: Zapiši vizijo; jasno jo zapiši v knjigo, da bi bralec lahko tem rečem sledil; ker vizija je za prihodnji čas. Toda končno bo nastopila in ne bo zaman. Četudi bo okleval, ga čakaj; ker zagotovo bo prišel in ne bo razočaral (in ne bo okleval).«
7. Zakaj je na Pavla verjetno vplivala Septuaginta, ko je govoril o tem, da je potrebno »vztrajati«, če želimo doživeti izpolnitev obljub?
7 Citiranje Septuaginte torej odvrača pozornost od vizije in pokazuje na osebo, ki pride. V grškem tekstu je za izraz »čakaj ga« uporabljen glagol, ki pomeni »vztrajanje« in s tem posreduje misel, naj vztrajno čakamo, dokler prihajajoči ne pride. Verjetno je apostol Pavel pod vplivom tega pomena grškega glagola »vztrajati« uporabil samostalnik v predhodnem tekstu (Heb. 10:36), ko je rekel: »Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo.«
»MALO, MALO ŠE«
8. Kdaj ali kako kmalu bo po citatu apostola Pavla iz Hagaja 2:6 prišel Prihajajoči kot sodni izvršilec, da nas bo rešil?
8 Prihajajoči, ki bo prišel pravočasno, je Jehova, ki pride takrat, da sodi zatiralce svojega ljudstva in se nad njimi maščuje. Z njegovim prihodom se izpolni zapisana »vizija« ali prikazen. Kdaj ali kako kmalu pride izvršilec sodbe? Apostol Pavel piše: »Kajti ‚malo, malo še‘.« Te besede citira iz Hagaja 2:6, kjer beremo: »Kajti tako pravi Jehova nad vojskami: Še enkrat, malo časa še, pa potresem nebo in zemljo in morje in suhoto.« Tako torej uporablja Jehova časovno omejitev »malo časa še«, na samega sebe. Ker se apostol Pavel pod navdihnjenjem sklicuje na ta rok in nato reče, da bo Jehova prišel, ne da bi kasnil, smo lahko prepričani, da bo Jehova kmalu prišel, da bo izvršil svojo sodbo na naših nasprotnikih in preganjalcih.
9., 10. a) Zakaj smo lahko prepričani o tem, da je lahko to, kar označuje Bog kot »malo časa«, za nas precej dolgi čas? b) Kaj vedo satan in njegove demonske čete o času njihove svobode ravnanja na Zemlji?
9 Kar je za večnega Boga »še malo časa«, je lahko sicer za nas precej dolga doba. Toda mislimo na to, kje se nahajamo v »času konca« (Ps. 90:4; 2. Pet. 3:8; Dan. 12:4). Naš največji sovražnik, satan, hudič, ve, da stojimo malo pred koncem tega sestava stvari, nad katerim vlada že dolgo časa, ker je »vojvoda tega sveta« (Jan. 12:31). Ve, da je minilo že 6000 let, odkar je ubral svojo uporniško pot in naše prastarše navedel, da sta se mu pridružila v njegovem uporu proti vesoljni suverenosti Boga, Najvišjega. Čas, ki mu še preostaja za zapeljevanje vse naseljene Zemlje, bo kmalu minil. Po rojstvu mesijanskega Božjega Kraljestva v nebesih ob koncu časa narodov leta 1914 so bili satan, hudič, in njegove čete demonskih angelov, premagani in vrženi iz nebes v bližino Zemlje. Tedaj so slišali zmagoslavni vzklik:
10 »Zdaj je prišlo zveličanje (rešitev, NS) in moč in kraljestvo Boga našega in oblast Kristusa njegovega, ker vržen je doli naših bratov tožnik, ki jih je tožil pred Bogom našim noč in dan. In oni so ga pregnali zavoljo krvi Jagnjetove in zavoljo besede pričevanja svojega, in niso ljubili življenja svojega prav do smrti. Zato veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih! Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa (kratek rok, NS)« (Raz. 12:10—12).
11. Komu velja v Razodetju 12:12 omenjeno »gorje« in zakaj?
11 Satan, hudič, in njegove demonske čete vedo torej, da jim, odkar so bili pregnani iz nebes, preostaja le še kratek rok. V tem kratkem času so lahko na Zemlji naredili že veliko škode. Besede »gorje Zemlji in morju« ne veljajo krščanskim bratom, ki so jih satan in njegovi demoni stalno obtoževali pred našim Bogom, temveč veljajo posvetnim ljudem na kopnem in na morju, ker ‚leži v moči tistega, ki je Hudoben‘ (1. Jan. 5:19, NS). Omenjeno »gorje« vključuje politične, socialne, gospodarske in religiozne težave, ki jih povzročajo satan in njegovi demoni v svoji »veliki jezi«. Za ljudi, ki trpijo zaradi teh težav, obstaja nevarnost, da izgubijo življenje v »veliki stiski«, ki je blizu pred nami in ki jo povzroči sodni Izvrševalec (Raz. 7:14). Satan in njegovi demoni bi radi v preostalem času svojega »kratkega roka« naredili kar se da veliko škode (Raz. 12:12).
VOJNA PROTI PREOSTANKU SEMENA ŽENE
12. Kako postopa satan do vsega človeštva kakor zmaj in kaj poizkuša narediti z oznanjevalci Kraljestva?
12 S tem, da povzroči satan, hudič, »gorje« nad človeštvom, ki na kopnem in na morju sebično trguje, zaplete nekako celotno človeštvo, da postane del njegove vidne, zemeljske organizacije. Ljudi z njihovimi sebičnimi, materialističnimi napori, katerim se posvetijo zaradi »gorja«, toliko zaposluje, da nimajo časa, nobenega zanimanja in nobenega navdušenja za novorojeno mesijansko Božje Kraljestvo. Le redki se zavzemajo za »dobro vest o Kraljestvu«, ki jo oznanjujejo krščanske Jehovine priče po vsem svetu, in odgovarjajoče postopajo. Satan, hudič, pa se s tem ne zadovolji. V svojem hudobnem namenu, da prepreči Jehovino namero, obupno išče priložnosti, da potegne oznanjevalce Kraljestva v svoj tabor, ki še vedno zastopa od človeških vladavin ustvarjeno svetovno vlado. Kako je postopal »zmaj« v času, ki mu od »kratkega roka« še preostaja, da bi dosegel ta cilj?
13. Kako je postopal satan in kako odgovarja to Božjemu izreku v 1. Mojzesovi 3:15?
13 Proti Kristusovim učencem, pred katerimi je določen položaj v njegovem tisočletnem nebeškem Kraljestvu, se je satan bojeval. Ta vojna ni nikaka domišljija, temveč je ravno tako dejstvo kakor besede, ki jih je Jehova izgovoril simbolični kači v Edenskem vrtu po uporu Adama in Eve. Rekel je: »In sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto« (1. Mojzesova 3:14, 15). »Sovraštvo« obstaja še danes. Simbolični »zmaj«, satan, hudič, »stara kača«, ve, da je bilo leta 1914 v nebesih rojeno mesijansko Božje Kraljestvo, čeprav je hotel to preprečiti (Raz. 12:1—5, 9). Rojstvo Kraljestva je popolno dejstvo, ki ga ne more izbrisati.
14. Kdo je sedaj cilj satanovih napadov?
14 Satan pa je vseh minulih devetnajst stoletij vedel, da je Jehova poklical sodediče Kristusa Jezusa, ki naj z njim vladajo, in jih izbral. Danes je na Zemlji le še majhen preostanek teh bodočih sodedičev Jezusa Kristusa. Ti so cilj satanovih napadov.
15. a) Kako deluje Bog proti »gorju«, ki mu je izpostavljeno človeštvo v korist preostanka kraljevskih sodedičev? b) Kaj satan še vedno poizkuša, da bi preprečil Božji namen v zvezi s Kraljestvom?
15 Člani preostanka se skupaj z Jehovino »ženo« (njegovo nebeško organizacijo) veselijo rojstva njihovega kraljevskega »Semena«. Ti preostali sodediči Kristusa so preostali del »semena« nebeške Božje »žene« (Raz. 12:12, 17). S tem, da je dal Jehova vreči »zmaja« iz nebes na Zemljo, nad preostanek kraljevskih dedičev, ki je še na Zemlji, nanj ni prinesel nobenega »gorja«. Nasprotno, skrbel je za to, da je bil ta preostanek ob »času konca« blagoslovljen v povečani meri. Ti duhovni blagoslovi delujejo nasprotno od »gorja«, ki mu je izpostavljeno človeštvo, obvladano od satana. Satan, hudič, pa poizkuša uničiti osrečujoče stanje preostanka kraljevskega »semena«. Še vedno deluje na tem, da prepreči Božji namen, po katerem naj ima Kristus 144 000 sodedičev. Z vsemi sredstvi poizkuša preprečiti, da bi se preostanek izkazal vrednega imeti delež na Kraljestvu. Kako pa to dela?
16. Kako in od kdaj poizkuša satan po Razodetju 12:17 preprečiti, da bi se preostanek izkazal vrednega tega Kraljestva?
16 Razodetje 12:17 nam odgovarja. Tam beremo, kaj so naredili »zmaj«, satan, hudič in njegovi demonski angeli, zatem ko so bili vrženi iz nebes: »In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi semena njenega, ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.« Simbolični »zmaj« in njegovi demonski angeli so se zaman borili, da bi obdržali po rojstvu mesijanskega Božjega Kraljestva leta 1914 svoj položaj v svetih nebesih. Zato se borijo sedaj, v svojem neprostovoljnem zadrževanju v bližini Zemlje, proti tistim na njej, ki so poklicani k mesijanskemu Kraljestvu, proti kateremu so se borili že v nebesih (Razodetje 12:7—13).
17. Zakaj je ta vojna zares »vroča vojna« proti tistim, ki izvajajo Božjo voljo in kako jo bo Jezus končal?
17 Pri tem gre za »vročo vojno«. Ta vojna je stala že stotere krščanske Jehovine priče življenje, tako mnoge od »preostalih« bodočih Kristusovih sodedičev kakor tudi pripadnike »velike množice«, ki se sedaj pripravljajo na življenje na Zemlji kot podložniki tisočletnega Kristusovega Kraljestva (Raz. 7:9—17; 20:4—6). Preostanek dedičev Kraljestva in »velika množica« se skupaj trudita izvrševati »Božjo voljo«, tako da držita njegove zapovedi in dajeta »pričevanje za Jezusa Kristusa«. Skupaj pričajo o tem, da se v nebesih na prestol postavljeni Jezus pripravlja na to, da prekine vojno »zmaja« proti njegovim zvestim učencem in bo najprej uničil satanove zemeljske pomočnike in zatem zvezal samega satana in njegove demonske angele za tisoč let svoje miroljubne vladavine.
18. Kako se bo izvršila Božja obljuba na zvestih članih preostanka in kako bo to vplivalo na število dedičev Kraljestva?
18 Božja obljuba se izpolnjuje na ljudeh, ki izvršujejo njegovo voljo do konca. Obupni trud »zmaja«, da prepreči članom preostanka priti v nebeško Kraljestvo, je obsojen na propad. Iz Razodetja 20:4—6 se jasno vidi, da bodo — vsi ki izvršujejo Božjo voljo in ki so še potrebni, da dopolnijo število 144 000 sodedičev Kraljestva — vztrajali vse do smrti in bodo zato pripadali tistim srečnim, ki bodo imeli delež na »prvem vstajenju«. Od določenega števila sodedičev Kristusa v mesijanskem Božjem Kraljestvu ne bo manjkal niti eden.
19. Kako se bo na »veliki množici« izpolnila Božja obljuba in zakaj?
19 Kar zadeva predvidene zemeljske podložnike Kristusovega Kraljestva, »veliko množico«, podpirajo preostanek sodedičev Kraljestva in njegov trud, da izvršuje »Božjo voljo« vse do konca v zvestobi, da, to dela neustrašeno, dokler ne bo opravičena Jehovina vesoljna suverenost. Na tej zvesti, poslušni »veliki množici« se bo brez vsakega dvoma izpolnila Božja obljuba glede zemeljskega raja. Neizrecno veliko bo njihovo veselje, ko bodo tedaj slišali ljubeče povabilo vladajočega Božjega Sina: »Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kraljestvo (njegovo zemeljsko področje), ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta« (Matevž 25:34).