Poročila in njihov globlji pomen

Zmaga nad kriminalom

● Leta 1972 so v Združenih Državah prvič v 17 letih zabeležili padec javljenih zločinov. 2-odstotni padec je nekatere spodbudil k mnenju, da bodo pričeli »zmagovati v vojni proti kriminalu«. Toda govorjenje o zmagi je hitro umolknilo, ko so pregledali rezultat za leto 1973. Težki zločini, kakor so umori, posilstva, težki roparski napadi, roparski vlomi in kraje avtomobilov so v letu 1973 porasli za 5 odstotkov. To pomeni, da je bilo storjenih 6 100 000 zločinov v enem letu, približno 19 400 vsak dan.

Preiskava, ki sta jo naredila »Agencija za podporo policijskega dela« in »Urad za štetje prebivalstva« daje spoznati, da je problem mnogo večji, kakor ga kažejo policijske številke. Preiskava je pokazala, da je razlika med številom javljenih in številom dejansko storjenih zločinov, velika. V New Yorku, Los Angelesu, Chicagu in Detroitu se je zgodilo dvakrat toliko hudih zločinov, kakor so sporočili. V Philadelphiji je bilo število zločinov petkrat večje od števila, ki ga je objavila policija.

Ali se lahko val zločinov zajezi z novimi zakoni, večjim policijskim aparatom in novimi metodami za preprečevanje zločinov? Ne, ker je kriminal, kakor smo lahko brali v glavnem članku »Wall Street Journala«, — »izraz karakterja, stališča in pogledov neke družbe«. To še potrjuje dejstvo, da je vrednost predmetov, ki jih letno ukradejo navidez »pošteni» uslužbenci, sedemdesetkrat večja od vrednosti predmetov, ki jih ukradejo pravi tatovi. Če bi hoteli premagati kriminal, bi morali imeti povsem novo družbeno ureditev, katere osnova je ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. Prav taka pa je mišljena v obljubi o vzpostavljenih »novih nebesih in novi zemlji«, »v katerih prebiva pravičnost« (2. Pet. 3:13).

Kako izhajati

● Leta 1937 je po anketi, izvedeni v tistem letu od Gallup-Instituta, potrebovala štiričlanska ameriška družina povprečno 30 dolarjev tedensko za kritje svojih življenjskih stroškov. Danes potrebuje za to 152 dolarjev. Stalno rastejo še posebno cene živil. Podobno je v Evropi, na Japonskem, v Kanadi in drugih »naprednih« deželah. Meso je vse redkeje na mizi.

Toda koliki od milijard ljudi, ki živijo v najbogatejših deželah zemlje, se zavedajo dejstva, da krmijo svoje živali z enako količino žita, s katero se neposredno prehranjujeta dve milijardi ljudi.

Verjetno je blizu čas, v katerem bomo morali vsi spoznati pravilno stališče, namreč da je tisto, za kar upravičeno prosimo, »naš vsakdanji kruh« in ne »naš vsakdanji kos mesa« (Mat. 6:11). Naše stališče naj bo pravilno, kajti »če imamo hrane in odeje«, bodimo s tem zadovoljni (1. Tim. 6:8).