Ne smatraj življenja za preveč dragoceno
1. Kaj se bo po Jezusovih besedah dogajalo njegovim naslednikom v »zadnjih dneh«?
JEZUS je v svoji prerokbi, ki se je raztezala na čas preko devetnajst stoletij, napovedal, da bo preganjanje njegovih zvestih naslednikov naraščalo. Njegove opozorilne besede so se glasile: »A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali, in izdajali vas bodo shodnicam in ječam in vodili pred kralje in poglavarje zavoljo imena mojega. A to vam da priložnost za pričevanje ... jaz vam dam usta in modrost, kateri se ne bodo mogli upirati, ne ugovarjati vsi nasprotniki vaši. Izdajali vas pa bodo celo roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas umore; in sovražili vas bodo vsi zavoljo imena mojega.« — Luk. 21:12—17.
2. a) Iz kakšnih razlogov kristjani niso nikoli trpeli? b) S katere strani pa je treba pričakovati preganjanje?
2 Jezus svojim naslednikom s temi besedami ni hotel vzeti poguma, temveč jih je hotel oborožiti. Rekel jim je: »Ne bojte se,« in še dodal: »Kdor najde življenje svoje, ga izgubi, in kdor izgubi življenje svoje zaradi mene, ga najde.« (Mat. 10:31, 39) Zato kristjani še nikoli niso bili presenečeni nad tem, da so bili preganjani, ker so zastopali resnico ali oznanjevali dobro vest. Nikoli pa jim ni bilo treba trpeti, ker bi bili naredili kako krivico. »Vedenje vaše med pogani bodi lepo,« jih je opozoril Peter. »Dosti namreč bodi pretekli čas življenja, ko ste delali voljo poganov, živeč v razuzdanosti.« (1. Pet. 2:12; 4:3) »Bolje namreč, da trpite, če hoče volja Božja, pri dobrih delih nego pri hudih.« (1. Pet. 3:17) Kristjani morajo torej računati s sovražnostjo satana, velikega nasprotnika, in s sovraštvom tistih, ki ga v njegovem boju proti Jehovinim služabnikom podpirajo. Pavel je to lahko potrdil na osnovi lastnih izkušenj, zato je tudi pisal Timoteju: »Vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani.« — 2. Tim. 3:12; 1:7, 8.
DUHOVNI BOJ
3. a) Česa je satan obdolžil Božje služabnike? b) Katero odločitev mora storiti vsak posameznik in kaj povzroča, da je takšna odločitev tako težka?
3 Tudi v zadnji knjigi Biblije je za čas konca napovedano preganjanje. Iz 12. poglavja Razodetja se vidi, da je bil satan iz neba vržen na zemljo in deluje zato »z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa«. (Raz. 12:9, 12) Vedno je trdil, da postopajo Božji služabniki iz sebičnih motivov in ne iz ljubezni do Boga in da se bodo od Boga odvrnili, če jim bo šlo za življenje. Sedaj pa se bo čas za satana in njegove zaveznike kmalu iztekel. Zato sedaj še posebej pritiska na Božje služabnike, da, bojuje se proti njim. Vsak posameznik se mora zato odločiti, na kateri strani tega boja bo zavzel stališče, in če želi Bogu iz ljubezni zvesto služiti, pa naj pride kar hoče.
4. Kateri elementi, kakor je bilo napovedano, bodo imeli delež pri napadu na prave oboževalce?
4 Pri svojih napadih na prave kristjane uporablja satan določene elemente. Eden od njih je v Razodetju 13:1, 6—8 opisan kot »divja zver«, politični element. Ti elementi so v prvem stoletju služili kot orodje, da bi usmrtili Kristusa in mnoge njegove učence, zanj pa je tudi napovedano, da bo v zadnjih dneh vodil vojno »s svetimi« in ‚preklinjal proti Bogu‘, da bi povzročil, da bi ga vsi ljudje podprli in oboževali. Pogosto podpira ukrepe te politične »zveri« organizirana kriva religija, ki je v Razodetju 17:5, 6 primerno opisana kot »Babilon veliki« in o kateri je rečeno, da je pijana »krvi svetnikov in krvi pričevalcev Jezusovih«. Ta dva elementa, politični in religiozni, sta delala z roko v roki, da bi usmrtila Jezusa, saj so ga fanatični pripadniki židovske religije izročili rimski državi. Tudi pri aretaciji apostola Pavla je bilo tako.
5. a) Kaj je uporabljal satan kot glavno orožje, da bi navedel Jehovine služabnike na odstop od čistosti? b) Kaj nam pomaga biti neustrašeni?
5 Satanovo glavno orožje ali najhujše sredstvo, ki ga je uporabljal v teku let, da bi navedel Jehovine služabnike k odstopanju od svoje čistosti, je bil strah pred nasilno smrtjo. Večina ljudi si ne dela preveč skrbi o tem, da bodo nekoč stari in bodo končno umrli. Prevzame pa jih strah, če se jim nenadoma grozi s smrtjo in hitro so pripravljeni komurkoli ustreči ali storiti karkoli, da bi ušli smrti. Satan to dobro ve. Toda vedno moramo misliti na to, da je Jezus obvaroval svojo zvestobo, da se je s trpljenjem, ki ga je prenašal, učil poslušnosti in da je ostal zvest vse do smrti. Po listu Hebrejcem 2:14, 15 je umrl, da bi »s svojo smrtjo uničil njega, ki ima smrti oblast, to je: hudiča, in osvobodil tiste, ki so v strahu smrti vse življenje bili v sponah sužnosti«. Mi ne želimo zaradi strahu pred smrtjo biti sužnji. Zato postavimo svoje upanje v Jehovo in bodimo pripravljeni kakor Pavel in drugi verni možje starega časa vztrajati v vsaki preizkušnji, ki bi še prišla na nas.
6. Kateri izredni zgled zvestobe je omenjen v Danielu 3. poglavje in kako je Jehova povzročil rešitev?
6 Trije Hebrejci, ki so bili ujetniki v Babilonu, so pripadali ljudem, ki svojega življenja niso smatrali za preveč dragoceno in niso v ničemer popustili, čeprav je bilo njihovo življenje na kocki. Ko so jih opozorili, da bodo vrženi v gorečo peč, če se ne bodo poklonili zlati podobi, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar, so srčno odgovorili: »Bog naš, ki mu služimo, (nas) more oteti iz goreče, razbeljene peči — in on nas otme iz tvoje roke, o kralj! bodisi da ne, znano bodi tebi, kralj, da ne bomo služili bogovom tvojim in podobe zlate, ki si jo postavil, ne bomo molili.« Iz poročila se vidi, da so bili ti možje rešeni iz goreče peči, da ni bil niti en las na njihovih glavah osmojen in da niso imeli na sebi nobenega vonja po ognju. — Dan. 3:17, 18, 27.
7. a) Kako se je obnašal Jezus, ko so ga zasramovali in je bilo njegovo življenje na kocki? b) Zakaj je Jehova dopustil, da so ga usmrtili?
7 Tudi Jezus je v času službe svojemu nebeškemu Očetu gledal smrti v oči. Ko je nekoč oznanjeval v sinagogi Nazareta, so se njegovi poslušalci tako razjezili, da so ga vodili na rob prepada neke gore, da bi ga pahnili v globino, toda ni se jim posrečilo. (Luk. 4:28—30) Da bi se izpolnil Jehovin namen, je končno zanj prišel čas, da umre. Tedaj so ga zasmehovali višji duhovniki in govorili: »Zaupal je v Boga, naj ga reši sedaj, če ga ima rad; saj je rekel: »Sin Božji sem.« (Mat. 27:43) Toda Bog ni preprečil njegove smrti. Da, »Jehova mu je naložil vseh nas krivice,« toda »rane njegove so bile nam v ozdravljenje«. (Iza. 53:5, 6) Kot odrešenik in odkupitelj človeške družine je s svojo smrtjo in zvestobo povzročil več kakor z vso svojo zemeljsko službo. (Marko 10:45) Ta pot zvestobe zanj ni bila lahka pot, toda svojega življenja ni imel za preveč dragocenega, temveč ga je bil pripravljen žrtvovati v korist človeštva. (1. Tim. 2:5, 6) Celo takrat, ko je trpel, ni grozil ali zmerjal. Peter je pisal: »Kristus (je) trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih.« — 1. Pet. 2:21—24.
ZVEST DO SMRTI
8., 9. a) Kakšno moč ima sedaj Jezus? b) Zakaj se naj preizkušenj ne bojimo?
8 Ker je bil Jezus zvest do smrti, ga je Jehova obudil v duhovno življenje na nebu. Zato je sedaj sposoben uničiti satana, ki v svojem trudu, da vlada človeštvu in omaja vero pravičnih, ni uporabljal samo grožnje, temveč je tudi mnoge usmrtil. (Heb. 2:14) Jezus je opomnil svoja učenca Andreja in Filipa z besedami: »Kdor ljubi svojo dušo, jo izgubi; a kdor sovraži dušo svojo na tem svetu, jo ohrani za večno življenje.« (Jan. 12:25) Če bi svoje življenje toliko ljubili, da bi ga hoteli za vsako ceno ohraniti, bi nas lahko to stalo upanje na večno življenje. Ako pa ne dopustimo, da bi nas vse preveč vznemirile grožnje, ki naj bi nas navedle, da prenehamo verovati, tedaj obdržimo upanje, da uživamo večno trajajoče blagoslove v Jehovini novi ureditvi.
9 Storili bomo prav, če bomo mislili na to, da je Kristus ‚sam trpel in bil izkušan, zato tudi lahko pomaga izkušanim‘. (Heb. 2:18) Jehova nam je tudi obljubil, da nam bo dal moč, ki jo potrebujemo, da vztrajamo v preizkušnjah. (Ps. 55:16, 22; Iza. 35:4) Čeprav kristjani pričakujejo preganjanja, torej poguma ne izgubljajo. Če trpijo zaradi resnice, se ne sramujejo; nasprotno, veselijo se, da kljub zasramovanju ostanejo stanovitni in tako prispevajo k slavi Jehovinega imena. — 1. Pet. 4:12—14.
10. a) Za kaj je Pavlu šlo? b) V katerem smislu lahko kristjani zmagajo?
10 Pavel je rekel: »Ali življenja svojega ne štejem vrednega zase ... da le dokončam tek svoj in službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa.« (Dej. 20:24) Tudi v prerokbi iz Razodetja 12:11 je rečeno o Kristusovih bratih, da bodo premagali satana, ki jih pred Bogom po krivem dolži. »In oni so ga premagali zavoljo krvi Jagnjetove in zavoljo besede pričevanja svojega, in niso ljubili življenja svojega prav do smrti.« Tako torej zmaga nad satanom ne vključuje samo poraza, ki ga povzroča »gospodov Gospod in kraljev Kralj«, temveč tudi moralno zmago, ki jo izbojujejo zvesti Božji služabniki nad njim, tako da ostanejo zvesti celo tedaj, če je njihovo življenje na kocki. (Raz. 17:14; 20:1—4) Kristusovi nasledniki zmagajo »zavoljo krvi Jagnjetove«, ker zaupajo odkupni vrednosti njegove žrtve. Zmagajo tudi »zavoljo besede pričevanja svojega««, namreč ker se ne pustijo preplašiti svojim nasprotnikom, ki želijo zatreti oznanjevanje kraljevske vesti.
11. Zakaj lahko preganjanje krepi našo vero in nas osreči?
11 Ali imamo torej takšno stališče? Ali ljubimo Jehovo tako zelo, da se ne bomo, če bo potrebno, ustrašili niti smrti, da bi dokazali svojo zvestobo? Ali resnično verujemo, da Jehova nagrajuje tiste, ki ga resno iščejo, in smo prepričani, da ne bomo, tudi če bi umrli, izgubljeni, temveč imamo upanje, da se z vstajenjem vrnemo v življenje? Ker je Jezus, ko je našteval znamenja časa konca, govoril tudi o tem, da bodo njegove učence sovražili in preganjali, naj se naša vera okrepi, če sedaj vidimo to sovraštvo in takšno preganjanje. (Luk. 21:12) Prav bomo storili, če mislimo na to, da je Jezus rekel: »Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramote in preganjajo in vse hudo zoper vas govore, pa lažejo.« (Mat. 5:11, 12) Da, prednost, v preizkušnjah pokazati, da je naša vera res pristna, nas lahko celo razveseli, ko pred Bogom ohranimo dobro vest. — Jak. 1:2, 3.
OSOVRAŽENI BREZ VZROKA
12. Kaj je rekel Peter o trpljenju, ki ga morajo prenašati kristjani? b) S kakšnimi problemi se Jehovine priče srečujejo v nekaterih deželah?
12 Kristjani vedo, da trpijo, kadar trpijo kot kristjani, zaradi pravične stvari. Oni ne trpijo, ker bi se zavzemali za določeno politično gledišče, ker bi sodelovali pri kaki zaroti proti državi ali ker bi povzročali nasilje. Peter je pisal: »Nihče izmed vas naj pa ne trpi kot morilec, ali tat, ali hudodelnik, ... če pa trpi kot kristjan, ne bodi ga sram, a slavi naj Boga v tem imenu.« (1. Pet. 4:15, 16) Kristjani torej v naši generaciji niso preganjani zato, ker bi bili krivi takšnega prestopa, temveč ker goreče držijo Božje zapovedi in produktivno podpirajo delo pričevanja za Jezusa. (Raz. 12:17) Zato naj nas ne preseneti, da je bilo v več kot štiridesetih deželah od 210, v katerih so Jehovine priče lansko leto oznanjevale vest o Božjem Kraljestvu, njihovo delo ovirano ali zatirano. Niso se smeli javno zbirati, njihovo delovanje od hiše do hiše je bilo prepovedano, preprečeno je bilo uradno priznanje njihovega dela, niso dobili dovoljenja za uvoz biblijske literature, niso hoteli registrirati njihovih zakonskih zvez, da, prepovedali so jim oznanjevati »dobro vest« in mnogi so bili aretirani.
13. Zakaj svet sovraži prave kristjane?
13 Kakor je rekel Jezus, bodo njegove naslednike ‚sovražili vsi narodi zaradi njegovega imena‘. (Mat. 24:9 O navideznih kristjanih, ki so ‚prijatelji tega sveta‘ in ki podpirajo stari sestav in njegovo politiko — čeprav biblijskim načelom še tako nasprotuje, tega prav gotovo ne moremo reči. (Jak. 4:4) To zadeva tiste, ki »niso del tega sveta«, ker sledijo Jezusovim zapovedim. Jezus je svoje učence tik pred smrtjo pripravil na prihajajoče dogodke in težave, ki jih niso srečali samo takrat, temveč jih bodo srečali tudi v zadnjih dneh. Rekel je: »To vam zapovedujem, da se ljubite med seboj. Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas. Ko bi bili del sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste del sveta, temveč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem jo vam jaz rekel: Hlapec ni večji od gospodarja svojega. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas ... Ali se to godi, da se izpolni beseda, ki je pisana v njih postavi: ‚Sovražili so me brez vzroka‘.« — Jan. 15:17—25.
14. Kakšna sredstva so uporabljali v neki deželi, da bi izvajali pritisk na Priče?
14 Iz poročila, ki sledi in prihaja iz raznih dežel, se vidi, da so danes Jezusovi nasledniki osovraženi. Priče iz neke špansko govoreče dežele poročajo: »Trenutno poteka proti nam boj na vseh frontah: v radiu in televiziji, v tisku, v delavskih centrih, v bolnišnicah, na cestah, v šolah in celo od enega stanovanjskega bloka do drugega. Mnogi prijatelji so brezposelni. Zdi se nam, kakor da smo Izraelci v Egiptu. Spodbujamo vse prijatelje, naj dobro vest oznanjujejo naprej, saj jih niti demoni niti ljudje ne morejo ustaviti.« Bratje pa se morajo boriti z velikimi težavami. Starše so obsodili na zaporno kazen od treh mesecev do enega leta, ker njihovi otroci niso hoteli sodelovati v ceremonijah pozdravljanja zastave. Otroci so ostali prav tako stanovitni kakor v tretjem poglavju Danielove knjige omenjeni zvesti Hebrejci. Vsaj tisoč takih primerov je znanih. Po zakonu se lahko otroke staršem odvzame, če smatrajo sodniki to za primerno. Noseče matere so zaprli skupaj z različnimi zločinci. Prisilili so jih, da so otroke pustile doma. S tem so hoteli preprečiti, da bi matere svoje otroke poučevale o Božji besedi. — 2. Mojz. 20:4, 5.
15. Kakšne preizkušnje in težave so prestajali bratje in kako so bili ohrabreni?
15 Sedeminpetdesetletnega brata so obtožili proselitske dejavnosti in ga kaznovali z globo 100 dolarjev. Devetnajstletna sestra je bila iz istega razloga obsojena na mesec dni zapora. Da bi podpihovali sovraštvo do njih, so mnoge obtožili, da so povezani z ameriško tajno službo. Pogosto zapirajo brate s pretvezo, da so vodili »nedovoljene sestanke«. Včasih izvajajo te aretacije pozno ponoči, ko vsi v hiši spijo. Nekateri so prišli v zapor zaradi svoje nevtralnosti. Mnoge so pretepali in prisilili, da so od jutra do večera delali na poljih. Trije bratje so bili obsojeni na dve leti zapora, ker so se zavoljo vesti branili delati v tobačni industriji. Vlada prepoveduje otrokom Jehovinih prič obiskovati sestanke, ki služijo za religiozni pouk. Kraljevske dvorane so zaprte in krščanski sestanki so pod različnimi omejitvami, tako da se novozainteresirane in mladoletne ne more poučevati o Božji besedi. Kljub temu vsemu pišejo bratje: »Jehova je naš Bog, v katerega zaupamo. Jehova srčno ljubi svoje ljudstvo in on dokazuje svojo moč na čudovit način.«
16. Na kakšni osnovi so sprejeli bratje nase tveganje, da bodo zaprti, in kako so svojo situacijo izkoristili v slavo Jehovi?
16 Nekateri bratje iz neke druge dežele, v kateri je delo prepovedano, so skupaj potovali v sosednjo deželo, da bi tam prisostvovali kongresu. Ko so se vrnili, so jih enajst pretepli in za dva dni vrgli v zapor. Neki brat, ki jih je hotel obiskati, je bil aretiran in zaplenjeni so mu bili biblijski časopisi, ki jih je imel pri sebi. Ko je bil nekaj časa zaprt, je bil končno izgnan iz dežele. Na večer pred njegovim odhodom je bilo objavljeno po televiziji, da bodo v tej deželi vse verske skupnosti uživale svobodo, toda Jehovine priče seveda niso bile omenjene. Sedem bratov je bilo v tej deželi več mesecev zaprtih, toda pokrajinski nadzornik jo poročal: »Zapornikom goreče oznanjujejo dobro vest.« Bile so storjene priprave, da bi te brate oskrbovali s hrano in jim tako vsaj malo olajšali bivanje v zaporu.
17. Kako je kriva religija prispevala k temu, da so bili nekateri bratje zaprti?
17 V neki deželi, v kateri je religija še do nedavnega izvajala močan vpliv na vladavino, sta bila dva posebna pionirja zaprta zaradi oznanjevalske dejavnosti. Bratje so poročali, da v deželi niso smeli organizirati nobenih kongresov in policijske kontrole so bile tako poostrene, da se je bilo komaj mogoče peljati v inozemstvo na kongres. V nekem pismu je rečeno: »Čeprav je mnogo govora o svobodi posameznega državljana, so bili mnogi kristjani zaprti samo zato, ker so oznanjevali na osnovi Biblije. Ta dejavnost velja za cerkvi sovražno. Po poročilih iz najmanj treh skupščin so bile aretirane skupine bratov med oznanjevanjem od hiše do hiše, na sestankih in celo v njihovem stanovanju. Nekaterim so predlagali, da jih bodo spet izpustili, če bi zaradi širjenja krivoverskih naukov plačali globo. Toda raje so ostali v zaporu, ker so si šteli v čast, trpeti zaradi Kristusa.«
18. Česa nekatere priče hrabro niso hotele storiti, čeprav so bile zato pretepene in zaprte?
18 V neki drugi deželi, v kateri se vladavina brani zakonsko priznati delovanje, kljub velikim težavam bratje nadaljujejo z biblijskim poučevanjem. Mnoge brate in sestre so brutalno pretepali in preko 500 so jih zaprli, ker se niso politično udejstvovali, ker si niso hoteli nabaviti partijske izkaznice ali peti politične pesmi. Ko je pokrajinski nadzornik obiskal neko področje, v katerem so bratje še posebej zatirani, so ga pretepli do nezavesti. Toda zatem je spodbujal in krepčal brate kakor prej. Ko so mu rekli, da mora plačati neko kazen, je pojasnil: »Jaz stanujem in jem pri tistih, ki so z menoj zaprti. To so moji bratje. Odkod pa naj vzamem denar, da bi plačal kazen?« Ko so enega od teh bratov hoteli z najhujšimi grožnjami prestrašiti, je rekel: »V čast mi je videti, da je moja vera preizkušena in da se prerokbe izpolnjujejo.«
19. Na kaj so priče grozeče opozorili, ko so bili spet prosti, toda kako so reagirale?
19 Od 502 zapornikov je bilo 124 žena in 21 od teh je bilo nosečih. Enega otroka, ki ga je sestra rodila med tem preganjanjem v zaporu, so imenovali »preganjanje«. Bratje, ki so bili v zaporu, ne bi imeli dovolj hrane, če jim je ne bi prinašali njihovi otroci. Ko so bili končno spet prosti, so jim prepovedali obdelovati polja. Rekli so jim tudi: »Pazite, da vas ne dobimo kje po dva ali tri na enem mestu! Glejte, da vas ne vidimo niti s traktati, knjigami in brošurami niti peti vaše religiozne pesmi ali moliti! Jehovinega imena od vas nočemo več slišati. Ni vam dovoljeno imeti sestanke in se med seboj imenovati ‚bratje‘.« (Primerjaj Daniel 6:7, 10) Ne glede na te težave bratje niso popustili. Enostavno so se sklenili shajati v majhnih skupinah ob različnem času in na različnih krajih. Kljub preganjanju je bilo v tem področju dano (obsežno) pričevanje, ker so ljudje videli, da Jehovine priče svojim preganjalcem niso vračale hudega s hudim. — Rim. 12:17—21; 1. Kor. 10:13.
20. a) Zakaj naj svojega življenja ne smatramo za preveč dragoceno? b) Kaj je pred tistimi, ki izidejo kot zmagovalci?
20 Jehova ima torej v vsem svetu zveste služabnike, stare in mlade, ki so mu celo kljub smrtni nevarnosti ostali lojalni in so tako dokazali, da svojega življenja niso imeli za preveč dragoceno. Ne glede na to, če nam sorodniki ali prijatelji delajo težave ali če nas s katere druge strani zelo zatirajo, naj bi predvsem zaupali Jehovi. Posamezni bi lahko celo umrli, kakor sta umrla Štefan in Pavel, toda satanu in njegovim pomagačem ne bo uspelo uničiti Božjega ljudstva. V Razodetju je jasno povedano, da bo iz zvestih Jehovinih služabnikov sestoječa ‚velika množica‘ — ki svojo predanost Bogu dokazuje s tem, da mu dan in noč prinaša sveto službo — v »veliki stiski« ostala živa. Namesto da bi se bali srda satana ali jeze kakega človeka, raje razmišljajmo o tem, kako lahko ohranimo Jehovino milost, da ne bi bili med tistimi, ki si nakopljejo Jehovino nemilost, ki je podobna žgočemu »soncu« ali silni »vročini«. Koliko bolje se je vendar podložiti ljubečemu vodstvu Božjega Jagnjeta, ki je obljubilo, da bo paslo bogaboječe ljudi in jih vodilo k studencem vode življenja! Tam bo »Bog obrisal vsako solzo z njih oči«, ker bo preganjanje in sovraštvo sedanjega sestava stvari zanje takrat preteklost. — Raz. 7:14—17.