Dobra vest naj zadoni po vsej Zemlji
»Po vsej Zemlji se je razširil njih glas in do koncev naseljenega sveta njih besede« (Rim. 10:18).
1. a) V katerem nenavadnem času živimo? b) Kako lahko dokažemo, da smo »pripravljeni«? (Marko 13:32—37).
ČAS sedaj hitro mineva! Generacija od leta 1914 je doživela že večji del izpolnitve velikega preroškega »znamenja« za »konec sestava stvari«. »Velika stiska«, »kakršne ni bilo od začetka sveta doslej, in je tudi nikoli več ne bo«, bo v kratkem z vso silo izbruhnila po vsej Zemlji. Ostati moramo budni in pripravljeni, kakor je rekel Jezus: »Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov (Kristus Jezus) pride ob uri, ko se vam ne zdi.« Jehovina ura obračuna s satanovim svetom se vse bolj približuje (Mat. 24:3, 21, 22, 34, 42, 44).
2. Kako se lahko izognemo sodelovanju v grehih Babilona velikega? (Jer. 51:6).
2 Da bi dokazali našo pripravljenost, se moramo popolnoma in za vedno ločiti od krive religije, povezane s svetom (Jak. 1:27). Vsem, ki ljubijo Boga in resnico, velja jasen poziv: »Izidite iz nje (Babilona velikega), ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib; kajti grehi njeni so se nakopičili do neba, in Bog se je spomnil krivic njenih« (Raz. 18:4, 5).
3. Kakšno spričevalo si je naredila kriva religija, ki pokaže, da zasluži uničenje?
3 V krščanstvu in v nekrščanskih deželah si je to svetovno kraljestvo krive religije ustvarilo pretresljivo pričevanje. Odklonilo je pravega in živega Boga, Jehovo, in ni pripravljeno niti omeniti njegovega imena. Razširilo je demonske zmotne nauke, kakor je nauk o neumrjoči duši in nauk o peklenskem mučenju mrtvih. Z inkvizicijskimi sodišči, z vojnami in zatiranjem je kriva religija milijonom ljudi prinesla muke in trpljenje. Mislimo tudi na to, da sta obe svetovni vojni, v katerih je izgubilo življenje 69 milijonov ljudi, izbruhnili v krščanstvu, med deželami, ki se prištevajo h krščanstvu. Kako velika je njegova krivda krvi! Tudi praznoverne predstave in običaji krive religije, vedeževanje, špiritizem in uživanje mamil so v Jehovinih očeh sovraštva vredna dela (5. Mojz. 18:9—13; Iza. 65:11, 12).
4. Kakšne pozitivne korake morajo narediti pravi oboževalci ?
4 Ne zadostuje pa samo iziti iz svetovnega kraljestva krive religije; potrebno je tudi vstopiti v barko duhovne varnosti, ki jo Jehova danes zagotavlja. To ni dobesedna zgradba, tempelj ali določen kraj. Kristus Jezus, Božji Sin, je rekel: »Bog je DUH, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici« (Jan. 4:24). Pravi oboževalci Boga se zato ne zadovoljijo s tem, da se odvrnejo od vseh vrst malikovanja, temveč tudi preučujejo Božjo besedo, se je držijo, razvijajo krščansko osebnost, goreče opravljajo svojo službo in tako dokazujejo, da Boga in svoje bližnje ljubijo iz vsega srca in iz vse duše (Marko 12:28—31).
UNIČENJE BOŽJIH SOVRAŽNIKOV
5. Kako bo končana kriva religija? (Jer. 25:34, 36).
5 Z osupljivo naglico bo Jehova izvršil svojo sodbo nad svetovnim kraljestvom krive religije. V Razodetju 18:21 je to takole opisano: »En angel, močan, je vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga vrgel v morje, rekoč: Tako siloma bo doli vržen Babilon, mesto veliko, in ne bo ga več.« Njegova kazen bo hitro prišla in bo dokončna.
6. Zakaj bodo »deseteri rogovi« napadli naslednike »Jagnjeta«? (Mat. 10:28).
6 To pa še ni vse! Zatem se bodo »deseteri rogovi« divje zveri obrnili proti pravi religiji in se tako »vojskovali z Jagnjetom (Jezusom Kristusom)« (Raz. 17:12—14). Ne, ne morejo doseči Kristusa na njegovem nebeškem prestolu, lahko pa, kakor mislijo, napadejo njegove služabnike na Zemlji, ki se, kot izgleda, ne morejo braniti. Bodo ti politični »rogovi« uspeli v svojem napadu? Ne! Ker se bodo Jehovini zvesti služabniki uprli temu zadnjemu demonskemu napadu, kakor delajo že sedaj v mnogih deželah Afrike, Orienta in brezbožnega sveta.
7. Zakaj so lahko dogodki v Harmagedonu in po njem označeni kot »dobra vest«? (Raz. 14:6, 7).
7 Politični ‚kralji naseljene Zemlje‘ se bodo tedaj znašli v svetovni situaciji, imenovani Harmagedon, in »Jagnje jih bo premagalo, ker je gospodov Gospod in kraljev Kralj« (Raz. 16:14, 16; 17:14). Končno bo zmagoslavni Kristus vrgel satana in njegove demone v brezno nedejavnosti in tako odprl pot svoji čudoviti, tisočletni vladavini v blagoslov vsemu človeštvu. Kako navdušujoča »dobra vest« je to!
8. Kakšen raj radosti obstaja že danes za tiste, ki ljubijo Jehovo? (Iza. 35:10).
8 Raj radosti! To je Jehova obljubil tistim, ki ga ljubijo — ne samo v času po veliki bitki Harmagedona, temveč že v današnjem času. Že sedaj, v času konca, je »gora hiše Jehovine (kraj pravega oboževanja) trdno postavljena na vrhu drugih gora«, na katerih Babilon veliki še danes izvaja svoje sektaške obrede. Kolikšno veselje! Tisoče ljudi iz vseh narodov priteka v kraljevske dvorane in druge prostore za sestajanje, da bi se priključili Jehovinim pričam v pravem oboževanju. Tako je, kakor pravi prerokba: »In mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro Jehovino, ... da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih!« (Iza. 2:2, 3).
9. Kakšen obseg duhovni raj že ima?
9 Zvestemu preostanku maziljenih Jehovinih prič, ki je v zgodnjih dneh »časa konca« nosil glavno težo delovanja in občutil vso silo preganjanj, se je sedaj pridružila nepregledna »velika množica«. Prihaja v velikih čredah! To lahko vidimo že iz tega, da se je na letnemu praznovanju v spomin Jezusove smrti leta 1976 zbralo 4 970 000 ljudi v več kot 40 000 skupščinah Jehovinih prič po vsej Zemlji. Duhovni raj je zares dobil svetovni obseg (Dan. 12:4; Raz. 7:9).
10. a) Kako bo duhovni raj služil kakor barka? (Iza. 26:20, 21). b) Zakaj bo vsa Zemlja odsevala duhovni raj? (Ps. 72:18, 19).
10 Ta duhovni raj lahko primerjamo z barko, ki je v vesoljnem potopu nudila zaščito svojemu dragocenemu tovoru. Prestal bo »veliko stisko« in še naprej obstojal na očiščeni Zemlji. Takrat ne bo več krutih vladarjev, ki bi Božje ljudstvo zatirali in preganjali. Takrat se Jehovinim oboževalcem ne bo treba več boriti proti satanu in njegovemu nemoralnemu svetu. »Velika množica« se bo ukvarjala z zdravim, donosnim in zanimivim delom, zemeljsko kroglo bodo spremenili v dobesedni raj. Ta raj bo odseval duhovnega, o katerem je pisal Izaija: »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvetela kakor roža. Prekrasno bo cvetela in se radovala v samem radovanju in petju ... Gledali bodo slavo Jehovino, lepoto Boga našega« (Iza. 35:1, 2).
11. S katerimi besedami nam Biblija jamči, da mrtvi ne bodo pozabljeni?
11 Niti mrtvi ne bodo pozabljeni. Koliko ljudi se danes spominja svojih prednikov, ki so živeli pred stoletji, ali da vsaj poznajo njihova imena? Zelo redki! Toda Bog se jih spominja. Spominja se vseh naših prednikov, ki so v teku šest tisoč let človeške zgodovine trpeli in se trudili (Jan. 5:28, 29; Marko 12:26, 27). Na osnovi ljubeče Jezusove žrtve jih bo Jehova — veliki Bog ljubeče dobrote — obudil, male in velike. Stali bodo pred njegovim prestolom in imeli bodo priložnost, da izpolnijo njegove nadaljnje zahteve za dosego večnega življenja pod srečnimi okoliščinami (Raz. 20:12). Kako veličastna je ta dobra vest! Našemu vzvišenemu Bogu, Avtorju te dobre vesti, bodimo res iz srca hvaležni!
»DOBRA VEST« ZA NAŠO DRUŽINO
12. Kakšne točke najdemo v ljubečem nasvetu družinam, zapisanem v 3. poglavju Kološanom?
12 Naša želja je tudi, da v krogu naše družine poslušamo »dobro vest«, ker nam ona lahko pomaga do srečnega družinskega življenja, tako sedaj kakor v bodočnosti. Knjiga o dobri vesti, Biblija, vsebuje za ta namen izvrstna temeljna načela. Treba je na primer prebrati tretje poglavje lista Kološanom. Tam najdemo ljubeč nasvet, ki pomaga družinam uspešno prebroditi vse viharje »časa konca«. Kljub kritičnemu času ni težko, živeti srečno družinsko življenje, posebno še če »(oblečemo) ljubezen, ki je vez popolnosti« (Kol. 3:14).
13. Kateri biblijski primeri pokažejo, da je dobro, otrokom že od rane mladosti pokazovati pravilno pot?
13 Kako pa je z našimi otroki? Ljubimo jih in želimo, da bi tudi oni nas ljubili. Kateremu boljšemu zgledu bi torej starši lahko sledili, kakor čudovitim primerom dobre vzgoje, ki so omenjeni v Božji besedi in ki so proizvedli neomajne zagovornike resnice, kakor so bili Samuel, David, Janez Krstnik, Timotej — in seveda naš Učenik, Jezus! Toda bedeti moramo nad našimi otroki in jim od rane mladosti pomagati, da razvijejo krščansko osebnost. V našem nepopolnem svetu ne moremo pričakovati popolnosti, toda pričakujemo lahko, da bo Jehova naš trud blagoslovil, ker so po Psalmu 127 (3. vrsta) otroci »Jehovina posest«, in bodo blagoslov staršem, ki so jih vzgajali po Jehovinih poteh.
VZTRAJNO ZASTOPATI KRALJESTVO
14. Kakšno življenje za vedno osreči?
14 Ali nismo srečni, ker smo spoznali Jehovo in njegovega Sina? To spoznanje nas je pripeljalo na življenjsko pot, ki vodi v večno življenje. Živimo smiselno, polno življenje. V našem življenju je bistveno imeti globoko ljubezen do Jehove in požrtvovalno ljubezen do naših bližnjih in še posebej do naših lastnih družin ter do naših bratov. Če živimo v skladu z resnico, nam ni potreben noben seznam prepovedi. Je sicer nekaj ‚potrebnih stvari‘, ki se jih moramo varovati, ker bi nam lahko duhovno škodovale, na primer teh, ki so omenjene v Dejanjih 15:28, 29: malikovanja, krvi in nečistovanja. Toda naša krščanska življenjska pot je pozitivno življenje po resnici, radostno, srečno življenje Bogu predanih in krščenih služabnikov Jehove. To je življenje, ki ima smisel. Veliko bo naše veselje, tako sedaj kakor na rajski Zemlji, če bomo upoštevali Pavlove besede: »Vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Jehovi in ne ljudem, vedoč, da od Jehove prejmete povračilo dediščine« (Kol. 3:23, 24). Velika naloga, ki jo je potrebno danes opraviti, je ta, da na vsej Zemlji oznanjamo to »dobro vest o Kraljestvu« v pričevanje, preden pride konec (Mat. 24:14).
15. Zaradi katerih posameznosti »dobre vesti«, ki se bodo še izpolnile, naj bomo hvaležni?
15 Z velikim pričakovanjem gledamo sedaj na čas, ko bo Jehova ustvaril »novo nebo in novo zemljo«, kjer bo »prebivala pravičnost«. Kako zmagoslaven bo dan, ko bodo vsi 144 000 člani Kristusove »neveste« z vstajenjem v duhu združeni s Kristusom v nebesih in ko bo nova, čista človeška družba na Zemlji v polni dejavnosti! Zanesljivost te »dobre vesti« nam napolnjuje srce s hvaležnostjo velikemu Bogu, ki »dela novo vse« in ki je obljubil, da bo ‚obrisal vsako solzo‘ in odstranil vse, kar je povod za vpitje in bolečine. Da, celo naš sovražnik, smrt, bo pod slavno vladavino Kristusovega Kraljestva odstranjen. Medtem ko danes vztrajno nastopamo za to Kraljestvo in za Jehovino suverenost, želimo narediti vse, kar le moremo, da bi nas On končno našel »brez madeža in brez hibe in v miru« (2. Pet. 3:13, 14; Raz. 21:1—5; 1. Kor. 15:25, 26).
TREBA JE OPRAVITI ŠE NEKO DELO!
16. Katero veliko delo je še treba končati? (Jan. 14:12)
16 Ko je bil Jezus na Zemlji, je začel z nečim, kar naj bi se večalo, vse dokler ne bi napolnilo cele Zemlje. Že v njegovi generaciji so lahko rekli, da je bila »dobra vest oznanjevana vsemu stvarjenju pod nebom« (Kol. 1:23). Jezus pa je za »konec sestava stvari« napovedal še večje pričevanje. Rekel je: »Med vsemi narodi se mora poprej oznaniti dobra vest.« Kaj pa potem? »Tedaj pride konec« (Marko 13:10; Mat. 24:3, 14). Je to oznanjevanje sedaj že zaključeno? Ne! Ker konec še ni prišel.
17. Zakaj bodo Jehovine priče goreče delovale vse do začetka »velike stiske«? (Iza. 6:8, 11).
17 Konec pa ne bo prišel zato, ker bi mi mislili, da mora sedaj priti, ali ker menimo, da je naše področje že dobro obdelano. Konec bo prišel šele, ko bo veličastno delo oznanjevanja o Kraljestvu izvajano v takšnem obsegu, kakor Jehova želi. Tedaj bo sprožil »veliko stisko«. Do tedaj je treba opraviti še neko delo. In mi, Jehovine priče, smo dobili nalogo, da ga naredimo! Ko izbruhne »velika stiska«, bi moralo biti oznanjevanje na višku, opravljano z največjo energijo, in sicer po vsej Zemlji. Prihod Gospoda Jezusa, da izvrši sodno odločitev, bo popolnoma nenaden — tudi za Jehovino ljudstvo — in nas bo nedvoumno presenetil sredi najbolj gorečega delovanja.
18. Zakaj moramo ‚stalno bedeti‘? (Luk. 21:34—36).
18 Jezus je rekel: »Pazite, bedite ... kajti ne veste, kdaj je ta čas ... čujte!« (Marko 13:32—37). Kaj bi bilo, če bi bile Jehovine priče leta 1914, leta 1925, leta 1975 ali kateregakoli drugega leta v pričakovanju »velike stiske« popustile, če ne bi bile več budne in ne bi več načrtovale za bodočnost? Ali bi imeli svetovni duhovni raj, kakršnega danes vidimo? Kako srečni smo lahko, da je dal Jehova svojemu ljudstvu moč, da dobra vest še naprej doni po vsej Zemlji!
19. Kaj pomeni v našem času, oboževati Boga v duhu in resnici? (Raz. 7:15).
19 Jehovina teokratična družba je napredujoča organizacija, in takšna bo tudi ostala, vse do »velike stiske« in preko nje; oboževanje Boga v duhu in resnici je namreč pozitivno, navdušujoče, živo in napredujoče. Vedno več področij sveta, tako v zahodnih kakor v deželah Orienta, dobiva sedaj temeljito pričevanje, in kdo ve, v kakšnem obsegu bo čudovita »dobra vest« še oznanjevana, preden pride konec! Gorje nam, če te dobre vesti ne oznanjamo, kakor je rekel Pavel, ker to je Božja volja in njegovo delo v našem času! (1. Kor. 9:16).
20. Kaj pokaže, da ‚sledi vera iz slišanega oznanila‘? (Rim. 10:10).
20 Jezus sam je dal zgled za oznanjevanje dobre vesti, in njegovi maziljeni nasledniki so do danes sledili njegovim stopinjam. V zvezi s tem je apostol Pavel navajal Izaijo 52:7. Pisal je: »Kako lepe so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega.« Sedaj se na vsej Zemlji maziljenemu preostanku priključuje »velika množica« in prav tako oznanja dobro vest. Vendar ne poslušajo vsi ljudje. Pavel je pisal: »Ali vsi niso bili poslušni dobri vesti. Kajti Izaija pravi: ‚Jehova, kdo je veroval oznanilu, ki ga je slišal od nas?‘ Vera je torej iz slišanega oznanila, oznanilo pa pride po besedi Kristusovi. Ali pravim: Niso li slišali? Seveda, saj ‚po vsej zemlji se je razširil njih glas in do koncev naseljenega sveta njih besede‘.« (Rim. 10:15—18; Iza. 53:11; Ps. 19:4).
21. Kaj pokaže, da se »dobre vesti« ne more premagati? (Raz. 10:7).
21 Danes je podobno stanje kakor v dneh apostola Pavla. ‚Dobra vest o slavi srečnega Boga‘ in o njegovem Kristusu se oznanja v najbolj oddaljenih delih sveta. V nekaterih deželah tiranski vladarji ali globoko ukoreninjena babilonska religija ovirajo luč resnice. Toda dobra vest se še naprej oznanjuje in na vedno več krajih sledi ‚vera iz slišanega oznanila‘.
22. Kaj moramo sedaj delati glede na prihajajočo zmago »dobre vesti«?
22 Naše noge naj bi še naprej bile obute ‚s pripravljenostjo, oznanjati dobro vest miru‘ in kakor Pavel, naj bi še naprej ‚temeljito pričali za dobro vest o Božji nezasluženi dobroti‘! (Dej. 20:24; Efež. 6:15). Da, živeti je treba, »kakor se spodobi dobri vesti Kristusa ... da stojimo trdno v enem duhu, enodušno, in skupno se boreč za vero dobre vesti, in da nas nikakor ne morejo zastrašiti nasprotniki« (Fil. 1:27, 28). »Dobra vest« mora zmagati! Vsi se trudimo, da dobra vest zadoni po vsej Zemlji! Tako bomo osrečili nas same kakor tudi mnoge druge.