Ceniti prednost svete službe

»Moli Jehovo, Boga svojega, in njemu samemu služi« — (Matevž 4:10).

1.–4. a) Kakšno službo in osebne žrtve imajo mnogi ljudje za častno in za kaj veljajo v svetu? b) V kakšnem stanju je še vedno človeštvo?

V PRETEKLIH stoletjih so možje in žene smatrali za veliko čast, če so opravljali zaslužno delo, delo, ki je po njihovem mnenju služilo dobremu namenu.

² V očeh milijonov ljudi ni ničesar pomembnejšega, kot služiti domovini. Dati življenje za lastno domovino velja za »najvišjo žrtev«.

³ So pa tudi ljudje, ki gledajo preko meja svoje dežele in so se dali v službo vsemu človeštvu, pri čemer narodnost ali rasa ljudi ni igrala nobene vloge. Žrtvovali so svoje znanje in svoja sredstva, da, celo svoje zdravje in moči, da bi človeštvu delali dobro — da bi našli izredna sredstva za boj proti bolezni ali da bi pomagali siromašnim in zatiranim. Takšne može in žene so pohvalno označili za »dobrotnike človeštva« ali za »človekoljube«. Pomembnejšim med njimi so postavili spomenike ali pa imenovali po njih javne zgradbe in ulice, da bi ovekovečili njihova dejanja in žrtve.

⁴ Kljub vsemu temu pa danes na Zemlji ni dežele, ki se ji ne bi bilo treba ukvarjati s težkimi problemi. V mnogih deželah razsajajo zločini in podkupovanje. V večini se ustanove nahajajo skoraj vedno v krizi. Gledano na splošno, je človeštvo bolan, zmeden in umirajoč rod (Mat. 9:36; Rim. 8:22).

5. Za kakšno službo so zainteresirani pravi Kristusovi učenci in o čem so lahko trdno prepričani?

⁵ Pravi kristjani naj bodo pripravljeni služiti, ker je to alfa in omega krščanstva. Kot Jehovine priče pa smo zainteresirani za neko službo, ki je mnogo bolj častna in zaslužna kakor katerakoli druga služba, ki jo ljudje lahko opravljajo. Ta služba nas lahko zelo veliko stane — čas, trud, žrtve, da, celo življenje. S strani sveta nam ne prinaša nobene pohvale; tudi nam ne postavljajo v čast nobenih spomenikov in tudi ulic ne imenujejo po naših imenih. Kljub temu vemo nekaj: To je delo, ki se izplača. Da, vemo in smo trdno prepričani o tem, da smemo sodelovati v službi, ki služi najboljšemu namenu, v plemeniti službi, ki stori največ dobrega, ki bo neminljivo, in sicer za ves svet. Pri tem gre za službo, ki jo smemo opravljati našemu vzvišenemu Stvarniku, Jehovi Bogu, resnično, sveto službo. Le-ta je — kakor ‚spoznanje slave Božje v obličju Kristusovem‘, čudovit zaklad (2. Kor. 4:6—10, 16—18).

ZAKAJ BOLJŠA?

6. Zakaj je ta »sveta služba« boljša od vsake druge, ki jo lahko opravljamo?

⁶ Zakaj je ta služba boljša od vsake druge službe, ki jo lahko opravljamo? Ker prispeva k temu, da bodo pripadniki vseh ras in narodov doživeli uresničenje vsega, po čemer je človeštvo hrepenelo in kar je doslej ostal le sen: Zemlja, na kateri vlada mir, na kateri nihče več ne strada, ni nihče siromašen ali bolan in nihče zatiran. Razen tega prispeva še k temu, da bodo doživeli nekaj, česar si večina ljudi sploh ne upa misliti: osvoboditev smrti (Rim. 8:18—21; Heb. 2:15).

7.–9. a) Kako je dokazal Božji sin, da je smatral to »sveto službo« za boljšo od katerekoli posvetne službe? b) Kateri je najvažnejši razlog, da cenimo to službo bolj od vsega drugega?

⁷ Tega ni mogoče doseči z nobeno človeško vladavino in nobenim človekoljubnim ali humanim trudom. Neodvisno od Boga in od njegovega namena se tega ne da uresničiti. Zato je Jezus Kristus, Božji sin, ko ga je hotela navdušena množica, ki je spoznala, da bi lahko na humanitarnem področju naredil veliko dobrega, postaviti za kralja, odklonil ponudbo, da bi postal kralj svoje domovine (Janez 6:15, 25—27). Zato je Jezus odbil tudi ponudbo, da bi prevzel moč nad vsemi vladavinami Zemlje, kajti tisti, ki mu je to ponudil, je hotel vse narediti popolnoma brez Boga. Cena, ki jo je od Jezusa zahteval, je bilo oboževanje. A ne Boga, temveč tega, ki mu je dal to ponudbo, naj bi oboževal. Jezusov odgovor se je glasil: »Poberi se, satan! kajti pisano je: ‚Moli Jehovo, Boga svojega, in njemu samemu služi‘« (Mat. 4:8—10).

⁸ Če pomislimo, komu služimo, imamo še več razloga za to, da imamo to službo za dragoceno. Ljudje, ki živijo v neki monarhiji, smatrajo za nekaj velikega, častnega, če dobijo kakšen položaj na dvoru, in so nato ponosni, da lahko rečejo: »Sem v službi kralja.« Koliko bolj vzvišeno in dragoceno je, če lahko rečemo: »V službi Stvarnika nebes in Zemlje, najvišjega Bitja, suverena vsega vesolja, sem!«

⁹ Da, zadovolji nas, da vemo, da lahko naša »sveta služba« ljudem stori in bo še storila mnogo dobrega. Toda še bolj nas zadovolji, da vemo, da je s tem slavljeno ime Boga, Najvišjega. Ker je Bog v svoji ljubezni za nas že toliko storil in bo še storil, zasluži bolj kakor kdorkoli drug, da mu predano in hvaležno služimo. Življenje in vse drugo, kar imamo in česar se veselimo, smo dobili od njega (Psalm 104:1, 14, 15, 24).

10. Kakšna čudovita nagrada naj nas spodbuja v tej »sveti službi«?

¹⁰ Bog nam ne obljublja, da bo v znak priznanja naše službe postavil spomenik, ki bo končno samo propadal, temveč nam obljublja življenje, življenje v pravični novi ureditvi, v kateri bo vladal mir in bo človeštvo postalo zdravo in srečno. Številni množici iz vseh narodov in ljudstev obljublja, da jo bo ohranil živo v največji stiski, ki se sedaj naglo bliža in da ji bo dal prednost živeti v novi ureditvi, ki jo bo ustvaril. Apostol Janez je smel v preroški viziji videti ljudi, ki bodo preživeli veliko stisko in o njih je pisal v Razodetju 7:14, 15: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred prestolom Božjim in mu služijo noč in dan v svetišču njegovem.«

11., 12. a) Kdo trdi danes, da prinaša Bogu »sveto službo«? b) Kakšne razmere pa postavljajo dvom v to trditev?

¹¹ Kaj nam daje jamstvo za to, da Bogu »sveta služba«, ki mu jo prinašamo, res ugaja? Cerkvam krščanstva pripada sedaj skoraj ena milijarda ljudi. Mislijo, da služijo Bogu Biblije. Milijoni obrezanih Židov podpirajo svoje sinagoge in rabine in so prepričani, da pravilno obožujejo Boga. Nadaljnje milijarde ljudi v svetu služijo bogovom nekrščanskih religij.

¹² Toda če pogledamo, kakšne razmere vladajo na religioznem in moralnem področju v raznih deželah, se moramo vprašati, če niso njihovi nazori morda napačni. Kje je dokaz za to, da so se po veri v ‚Jagnjetovo kri‘ očistili in so postali učenci, kar je z vero neločljivo povezano? Ali so se obvarovali tega, da bi postali del tega sveta? Ali so se obvarovali omadeževanja s spolno nemoralo, z lažmi in krajo in osebno pomagajo drugim razumeti Božjo besedo? Ali pomagajo novim učencem prinašati Jehovi Bogu, Vsemogočnemu »sveto službo«? (Jan. 15:27 do 16:3; Dej. 24:13, 14).

13., 14. Zakaj je tako važno vedeti, kaj se razume pod »sveto službo« in kaj ne?

¹³ Spoznati moramo pravilni odgovor, ker če so ti religiozni ljudje v zmoti, je lahko konec te poti samo strašno razočaranje. Vse kaže na to, da je takšen konec blizu.

¹⁴ V prihajajoči stiski se ne bo Jezus Kristus obrnil k nikomer in ne bo zaščitil nikogar, ki ne prinaša Bogu »svete službe«, kakor on. Rekel je: »Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!« (Mat. 7:22, 23). Kdor ne služi Bogu pravilno, v resnici ne prinaša nobene »svete službe« in ne sme upati, da bo ohranjen pri življenju v prihajajoči veliki stiski, ki pride pred pravično novo ureditvijo.

UGOTOVITI POMEN IZRAZA »SVETA SLUŽBA«

15., 16. Kakšna razlika obstaja med grškim izrazom, ki se prevaja s »prinašanjem svete službe« (latreuo), in tem, kar se prevaja s »služiti« (diakonéo)?

¹⁵ Biblija nam omogoča ugotoviti, v čem je »sveta služba«, ki jo bo Bog s svojim odobravanjem in svojo zaščito nagradil. V poročilu o tem, kako je Jezus zavrnil skušnjavo, je uporabljen grški glagol latreuo (Mat. 4:10), ne pa grška beseda diakonéo, ki je v mnogih prevodih prevedena s »služiti«. V čem je razlika?

¹⁶ Medtem ko se obe besedi nanašata na službo, se beseda diakonéo vedno nanaša na službo, ki jo neki človek drugemu osebno opravlja (Luk. 12:37). Beseda latreuo pa se v Bibliji nanaša izključno na službo, ki se prinaša Bogu, ali, kakor v nekaterih primerih, krivim bogovom (Dej. 7:42; Rim. 1:25).

17., 18. a) S katerimi besedami pokazuje apostol Pavel na »sveto službo« predkrščanskega časa? b) Ali se »sveta služba« kristjana omejuje na določene kraje ali na določen razred znotraj skupščine?

¹⁷ Iz Biblije se vidi, da se je pravemu Bogu prinašala »sveta služba« na Zemlji, že preden je prišel Jezus Kristus na Zemljo in osnoval krščanstvo. Dokaz za to so besede apostola Pavla v listu Hebrejcem 8:5, kjer piše o izraelskih duhovnikih, da so ‚služili podobi in senci stvari nebeških‘, ko so služili v shodnem šatoru, in prinašali žrtve (Heb. 9:1, 6; 10:2; 13:10).

¹⁸ Ali se torej »sveta služba« kristjana omejuje na določen kraj ali na določene kraje oziroma na določen razred ali skupino, podobno kakor na duhovnike v starem Izraelu? Ne, ker se celo pri Izraelcih takšna služba ni pričakovala samo od duhovnikov, ki so bili postavljeni za »sveto službo« v shodnem šatoru. Ves izraelski narod je imel prednost in dolžnost prinašati takšno službo (2. Mojz. 3:12; Dej. 7:6, 7; Rim. 9:4).

19., 20. Zakaj je apostol Pavel lahko rekel, da so dvanajsteri Izraelovi rodovi takrat Bogu »služili noč in dan«?

¹⁹ Ko se je moral apostol Pavel zagovarjati pred kraljem Agripo, je rekel, da ni v izpolnitev obljub, ki jih je Bog dal očetom, upal samo Levijev rod z aronskim duhovništvom, temveč vsi »dvanajsteri rodovi«. In kako so kazali to upanje? Po Dejanjih apostolov 26:7 je Pavel rekel, da so ga kazali tako, da so ‚stanovitno služili Bogu noč in dan‘. Kako so to naredili?

²⁰ Iz Lukeža 2:37 se vidi, da prerokinja Ana na primer »ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan«. Redno je prisostvovala javni službi Božji v templju. V Jeruzalemu pa niso stanovali vsi Židje. Mnogi zato niso mogli iti tako pogosto v tempelj. Toda Židje v vsem Izraelu so lahko, kakor je rekel Pavel, ‚služili dan in noč‘ — in mnogi so to tudi delali — tako da so pokazovali gorečnost za zakon zaveze in njegove postave, dajali desetino od pridelkov za tempeljsko službo, prinašali žrtve in opravljali jutranjo in večerno molitev in tudi tako, da so redno obiskovali sinagoge, kjer so razpravljali o Božji besedi.a

21., 22. Zakaj se »sveta služba« danes ne vrti okrog neke zaveze postave in njenih žrtev?

²¹ Ali predstavlja danes takšna zveza zakona in njene žrtve središče »svete službe« Bogu? Ne, ker vse to, kakor je rekel apostol, je bila samo »senca« bodočih večjih stvari (Heb. 8:5). In po listu Hebrejcem 9:9, 10 je rekel o žrtvah, darovanih v shodnem šatoru: »Ker so samo mesene naredbe, naložene do časa poprave.« (Primerjaj Fil. 3:3).

²² »Čas poprave« je prišel z Jezusom Kristusom. On je izpolnil »senco« postave (Heb. 10:1—4). Kot Jagnje Božje je »daroval samega sebe brez madeža Bogu«, tako da je daroval kot žrtev svoje popolno življenje, kot žrtev, ki je ni treba ponoviti. Besede apostola v listu Hebrejcem 9:14 pokažejo, da lahko prelita Kristusova kri ‚očisti vest našo mrtvih del, da služimo Bogu živemu‘.

VZOREC SVETE SLUŽBE ZA KRISTJANA

23. Zakaj mnogo Židov Bog ni zaščitil, ko je bil Jeruzalem zavzet, čeprav so mu »služili noč in dan«?

²³ Mnogi Židje, ki so v času apostola Pavla služili Bogu noč in dan, si s tem kljub vsemu niso zagotovili njegove zaščite in niso ostali živi v stiski, ki jo je napovedal Božji Sin in je v prvem stoletju prišla nad Jeruzalem. Zakaj njihova služba ni bila nagrajena z Božjo zaščito? Pavel je rekel zanje: »Imajo gorečnost za Boga, ali ne po pravem spoznanju« (Rim. 10:2). Niso spoznali, da so se mnoge prerokbe Biblije izpolnile na Jezusu Kristusu in da je Bog določil po njem način vsake bodoče »svete službe« zanje. Izgubili so izpred oči dejstvo, da ima ključno vlogo pri trudu, ugajati Bogu, srce, in so dovolili, da je postalo njihovo srce do Božjega vodstva nesprejemljivo (5. Mojz. 10:12—14, 16; Mat. 15:8). Če nočemo, da se nam zgodi podobno kakor tem Židom, moramo zdaj, kolikor se le da, spoznati Božjega Sina, da bi bila služba, ki jo prinašamo Bogu, njemu sprejemljiva.

24., 25. a) Na kako različne načine je Jezus pokazal, kaj je »sveta služba«? b) Kako je dokazal sočutje do ljudi?

²⁴ Jezus Kristus je rekel o svojem prihodu na Zemljo: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico« (Jan. 18:37). To je delal tako, da je pogumno govoril o resnici. Zadnja tri in pol leta svojega življenja se je ukvarjal izključno s tem, da je povsod v Izraelu oznanjal dobro vest o Božjem Kraljestvu. Toda storiti je moral več kot samo govoriti o resnici. Moral je tudi živeti v skladu s tem. Dokazati je moral, da je Božja beseda resnična, tako da je vse, kar je zanj bilo prerokovano, delal in živel tako, da so lahko ljudje spoznali in se naučili razumeti njegovega Očeta in njegove poti in merila (Jan. 1:14, 18). Skrbno je pazil na svoj način postopanja, da ne bi kako sramotil Božjega imena, ki ga je želel nadvse posvečevati (Mat. 6:9).

²⁵ Kakor njegov Oče je tudi Jezus čutil do svojih sodobnikov globoko, iz srca prihajajoče sočutje. V Bibliji beremo: »Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mat. 9:36). Tolažil jih je z dobro vestjo o Kraljestvu. Ni jim samo govoril ali imel predavanja, temveč je za ljudi tudi nekaj storil, delal jim je dobro. Ko je govoril neki množici, ki je prišla k njemu, da bi ga poslušala, je rekel: »Ljudstvo se mi smili, ker že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti; in če jih pustimo lačne na njih dom, obnemorejo na poti.« Zatem je dal vsem hrane po čudežu (Marko 8:2, 3). Ko je neki gobavec poln prepričanja rekel Jezusu, da bi ga lahko ozdravil, če bi le hotel, je Jezus odgovoril: »Hočem« in ga je takoj ozdravil (Marko 1:40, 41).

26. Kaj je Jezusa v glavnem navajalo na ta človekoljubna dela?

²⁶ Zakaj je Jezus delal ta dela, s katerimi je pomagal trpečim ljudem? Jih je delal zato, ker je bil človekoljuben? Ne, ta dobra dela je delal, da bi ustvaril soliden temelj za vero v dobro vest in v to, da resnično poteka od Boga. V dokaz, da ga je res poslal Bog, ni opozarjal samo na njegove besede, temveč tudi na njegova dela. Zakaj naj bi ga ljudje sprejeli kot Mesijo, če ne bi s svojimi deli pokazal, da je posedoval Božje lastnosti, lastnosti Boga, ki jim ga je hotel približati? (Janez 10:37, 38)

27. Kaj moramo trdno skleniti, če cenimo prednost »svete službe«?

²⁷ Če želimo, da bo naša služba Bogu všeč, moramo posnemati Kristusa. Vemo, koliko dobrega lahko storimo, če se v tej službi razdajamo. Zato jo z vztrajnostjo nadaljujmo in videli bomo, da nas bo Bog podpiral in nam pomagal premagati vse težave in vsako nasprotovanje. Prosimo, da bi nas uslišal, če prosimo z Zaharijevimi besedami za to, »da mu, rešeni iz rok sovražnikov svojih, služimo brez strahu v svetosti in pravičnosti pred njim vse svoje žive dni« (Luk. 1:74, 75).

[Podčrtna opomba]