Kako lahko krepimo druge

»Ko se nekdaj izpreobrneš, krepčaj brate svoje.« — Lukež 22:32, NS.

1., 2. a) Zakaj je danes nujno pomagati drugim? b) Ali lahko tudi Božji služabniki pridejo v položaj, v katerem včasih izgubijo vso hrabrost in zato potrebujejo ohrabritev?

POMAGATI drugim je danes gotovo velika nujnost. Živimo v času, v katerem je več ljudi malodušnih kakor kdajkoli poprej zaradi slabih razmer, h katerim spadajo zapostavljanje, krivičnost, slabe stanovanjske razmere in preobljudenost. Drugi so doživeli grenka razočaranja, so bolni, imajo občutek, da so odpovedali in da so nezaželeni, ter so zato potrti.

² Tudi Božji služabniki lahko nepričakovano pridejo v položaj, v katerem izgubijo ves pogum. Lahko so tako iznenadeni, da si ne znajo razložiti svojega razpoloženja. Včasih so se kristjani že vprašali: »Zakaj se počutim tako? Kaj sem naredil? Druge naj bi krepil, pa samega sebe ne morem. Ali sem storil neodpustljiv greh? Me je Bog zavrgel?«

3., 4. a) Kakšne primere imamo iz predkrščanskega časa, ki pokažejo, da so Božji služabniki potrebovali »krepilno pomoč«? b) Kaj dokazuje, da so morali biti kristjani v prvem stoletju prav tako okrepljeni?

³ Takšen kristjan pa naj ne bo posebno presenečen in naj ne misli, da se samo njemu tako godi. Tudi drugim Božjim služabnikom se je že tako godilo; tudi oni so morali biti ohrabreni. Ko je bil na primer psalmist nekoč potrt in se je čutil zapuščenega, je zapisal: »Govoril bom Bogu mogočnemu, skali svoji: Zakaj me zabiš? zakaj mi je v žalosti hoditi zaradi zatiranja sovražnikovega?« (Ps. 42:9) Ana, Elkanova ljubljena žena, je bila zaradi svoje nerodovitnosti tako zelo potrta in od svoje tekmice tako užaloščena, da je »plakala in ni ničesar jedla«. — 1. Sam. 1:5—7.

⁴ Tudi v prvem stoletju so bili kristjani, ki jih je bilo treba krepčati. Zato je apostol Pavel opomnil skupščino v Solunu z besedami: »Prigovarjajte malodušnim, podpirajte slabotne.« (1. Tes. 5:14) Po smrti Jezusa Kristusa sta bila Kleopa in njegov tovariš zelo zaskrbljena. Ko sta bila na poti v Emavs, sta se ‚ustavila in žalostno gledala‘ ter razočarano govorila o tem, kako sta upala da je Jezus določen rešiti Izrael. In kdo ne misli na Petra, ki je zatem, ko je Kristusa tretjič zatajil, »šel ven in se bridko razjokal«? Bil je zelo nesrečen, ker je iz strahu pred ljudmi zatajil svojega Učenika. — Luk. 24:13—21; 22:62.

5. Kaj je Jezus zapovedal apostolu Petru in zakaj je bilo primerno, da mu je dal to zapoved?

⁵ Jezus pa je — zahvaljujoč vednosti vnaprej, ki jo je dobil od Boga — vedel, da ga bo Peter zatajil. O tem je govoril s Petrom celo samo nekaj ur poprej. Rekel mu je: »Jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, krepčaj brate svoje.« (Luk. 22:32) Po svojem hudem doživetju je Peter vedel, kako se počuti, če je človek potrt ali žalosten in potrebuje okrepitev. Kako primerno je bilo zato, da je Jezus ravno njemu zapovedal. »KREPČAJ BRATE SVOJE«!

ALI LAHKO KREPČAŠ DRUGE?

6. Zakaj lahko rečemo, da velja ta zapoved za vse prave kristjane?

⁶ V takratnih okoliščinah je ta Jezusova zapoved veljala apostolu Petru, a vendar velja za vse prave kristjane. Jezus je pogosto govoril samo eni ali nekolikim osebam, da bi z njim namenjenimi besedami druge poučil. Ob neki drugi priliki je Petru rekel: »Pasi moje ovčice.« Isto navodilo je veljalo tudi drugim prisotnim apostolom, in pozneje je bilo ponovljeno v korist vseh pastirjev v krščanski skupščini. (1. Petr. 5:1, 2; Dej. ap. 20:28) Tudi Jezusova zapoved: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence ljudi iz vseh narodov«, je veljala vsem pravim kristjanom, čeprav jo je On dal samo svojim prvim učencem. — Jan. 21:15—17; Mat. 28:19, NS.

7. Kakšna vprašanja se tu pojavljajo?

⁷ Če res želimo krepiti druge in smo sami močni, tedaj lahko to delamo. Jezus od svojih učencev ni zahteval ničesar takega, česar ne bi mogli narediti. Kaj pa je mislil z zapovedjo: »Krepčaj brate svoje«? Na kakšen način naj krepčamo svoje krščanske brate, da postopamo v skladu z njegovimi mislimi?

8., 9. a) Kaj je mislil Jezus z zapovedjo: »Krepčaj brate svoje«? b) Kako je to potrjeno z grškimi besedami, prevedenimi z besedo »krepčati«?

⁸ Jezus s tem ni hotel reči, naj jim nudimo v prvi vrsti pomoč v materialni obliki, kot je hrana za krepitev telesa. (Dej. ap. 9:19) S tem je hotel reči, naj jih oskrbimo s tistim, kar potrebujejo, da bi bili duševno in duhovno okrepčani. S tem je mislil, naj z našimi besedami ali dejanji krepimo zaupanje in upanje naših sokristjanov, da jih tolažimo, jih v krščanski veri utrjujemo ali jim dajemo oporo. Ravno to pomenijo v Bibliji s »krepčati« prevedene grške besede.

⁹ Ko je Jezus na primer rekel Petru: »Krepčaj brate svoje«, je uporabil grško besedo sterízo, kar pomeni »utrjevati, utrditi, pritrditi, podpreti«. Ta grška beseda je zato v Novi svet — prevodu prevedena tudi z »utrditi«. (Rim. 1:11; 16:25; 2. Tesal. 2:17; 1. Petr. 5:10) Druge grške besede, ki so v Bibliji prevedene s »krepiti«, pomenijo »ojačati, podpreti ali potrditi« in, kakor bomo še videli, tudi »tolažiti«. Najprej pa želimo ugotoviti, kako je prišlo do tega, da je bilo Petra treba duhovno krepiti. To nam bo pomagalo, da se izognemo podobnih napak.

ZAKAJ JE PETER ODPOVEDAL

10. Kako je Peter pokazal, da zelo zaupa svoji duhovni moči, in kaj je Jezus vnaprej povedal?

¹⁰ Poglejmo najprej, kaj se je zgodilo, malo prej preden je Peter Jezusa zatajil. Ko je Jezus zadnji večer pred svojo smrtjo rekel apostolom: »Vsi vi se boste pohujšali to noč nad menoj«, je rekel Peter samozavestno: »Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam.« (Mat. 26:31—35) Po Lukeževem poročilu je rekel Jezus Petru pred vsemi ostalimi apostoli opominjajoče: »Simon, Simon! glej, satan si je izprosil, da vas sme presejati kakor pšenico.« Peter pa je trdil: »Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.« Toda Jezus mu je odgovoril: »Pravim ti, Peter, danes ne zapoje petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.« (Luk. 22:31—34) Zanimivo je opazovati, kako so se te Jezusove besede še isto noč izpolnile.

11., 12. Zakaj lahko rečemo, da Peter in drugi apostoli v Getsemanskem vrtu Jezusa niso poslušali?

¹¹ Po daljši molitvi so Jezus in njegovi apostoli zapustili gornjo dvorano, v kateri so praznovali Pasho, in so šli ven na Getsemanski vrt. (Jan. 16:33 do 18:1) Preden je Jezus odšel, da bi na samem molil, je rekel Petru in še dvema apostoloma: »Ostanite tu in čujte.« Ali so tako storili? Biblijsko poročilo pravi: »In pride in jih najde speče.« Jezus se je nato obrnil k Petru in rekel: »Simon, spiš? Ali nisi mogel ene ure prečuti? Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo.« — Marko 14:32—38.

¹² Ali so Peter in drugi apostoli poslušali? Biblija pravi dalje: »In zopet odide (Jezus) in moli, govoreč iste besede. In ko se vrne, jih najde zopet speče.« Torej niso poslušali! Gotovo jih je Jezus, preden je spet šel molit, ponovno prosil, naj ostanejo budni in molijo. Toda Jezus »pride v tretje in jim reče: ‚Spite dalje in počivajte! Dosti je! ura je prišla. Glej, Sin človekov se izdaja grešnikom v roke. Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj se je približal.‘« — Marko 14:39—41.

13. a) Kaj je storil Peter, ko so Jezusa zgrabili in odpeljali? b) Pod kakšnimi okoliščinami je Peter zatajil Jezusa in kako se je Peter zatem počutil?

¹³ Kmalu zatem je Peter dokazal, da je bil zelo buden. Potegnil je namreč meč in je odsekal uho služabniku velikega duhovnika, Malhu, ki je bil med tistimi, ki so hoteli Jezusa prijeti. (Jan. 18:10, 11) Jezusa so prijeli in odpeljali, apostoli pa so zbežali. Peter je Jezusu v določeni razdalji sledil, verjetno razdvojen med strahom za lastno življenje in skrbjo za Jezusa. Prišli so do hiše velikega duhovnika in medtem ko je bil Peter na dvorišču, je trikrat utajil, da pozna Jezusa; rekel je celo, naj bo preklet, če Jezusa pozna. Tisti trenutek je zapel petelin. Jezus se je obrnil in pogledal Petra. Ta je šel ven in se grenko razjokal. — Luk. 22:47—62; Marko 14:71, 72.

KAJ SE IZ TEGA NAUČIMO?

14. a) Katero biblijsko opozorilo dobi s Petrovo zatajitvijo poseben pomen in kaj se lahko iz tega naučimo? b) Kaj dokazuje, da se je Peter iz tega dogodka nečesa naučil?

¹⁴ Peter je bil prepričan v svojo duhovno moč. Kljub temu se je pregrešil; ni se trdno držal svojega krščanskega postopanja. Njegov doživljaj pokaže, kako važno je opozorilo: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Kor. 10:12) Da, iz tega se lahko naučimo, da ne smemo nikoli postati samozavestni in misliti, da smo duhovno tako močni, da ne moremo pasti. Lahko pademo. Peter se je tega naučil. Zato je pozneje pisal sokristjanom: »Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil.« — 1. Petr. 5:8.

15. a) Kaj se iz vsega tega naučimo? b) Iz katerega vira lahko v glavnem črpamo »krepilno pomoč«?

¹⁵ Tudi mi se iz tega, kar se je zgodilo tiste noči naučimo, da vsi potrebujemo »krepilno pomoč«. To pomoč je Jezus nudil svojim učencem v Getsemanskem vrtu. Zato jih je spodbujal, naj molijo. Predvsem so potrebovali pomoč, ki jo lahko nudi Bog. Apostol Pavel je rekel o Bogu, da nas lahko »utrdi«, to se pravi, lahko nas krepi ali utrjuje, tako da se upiramo vsakemu pritisku. (Rim. 16:25) Celo Jezus Kristus je potreboval takšno krepčanje. To spoznamo, če opazujemo, kaj se je zgodilo v Getsemanskem vrtu, medtem ko so apostoli spali.

16., 17. a) Kaj se je zgodilo, ko je Jezus v Getsemanskem vrtu molil k Bogu? b) Kako je angel očitno pokrepčal Jezusa?

¹⁶ Kakor smo omenili, je Jezus tam molil. Biblijsko poročilo se glasi: »Pokleknivši na kolena, moli, in reče: ‚Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!‘ Prikaže pa se mu angel iz nebes in ga KREPČA (enis·chyo).« (Luk. 22:41—43) Da, v kritičnih trenutkih njegovega življenja mu je Jehova Bog poslal na tisti vrt pomoč po angelu.

¹⁷ Jezus je očitno po angelu dobil pojasnilo, ki ga je osvežilo in mu dalo novih moči. To je pokazano z grško besedo enis·chyo, kar je na tem mestu prevedeno z besedo »krepčati«. V Bibliji se pojavlja le še enkrat in sicer v Dejanjih apostolov 9:19, kjer je rečeno o apostolu Pavlu, da je jedel in »se pokrepčal«. Jezus, nasprotno, ni bil pokrepčan z dobesedno hrano, temveč z navzočnostjo angela in gotovo tudi zaradi njegovih besed. Apostoli pa so spali in za to niso imeli koristi od tega okrepčila.

18. a) Kaj potrebujemo, da bi ostali duhovno močni, in odkod to dobimo? Kaj naj se zato vprašamo?

¹⁸ Kako pa je s teboj? Ali si buden in zato sposoben sprejemati duhovno hrano, da se pokrepčaš? Misli na to, da pravi Biblija: »Ne bo živel človek ob samem kruhu, temveč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih.« (Mat. 4:4) Teh krepilnih Božjih besed običajno ne dobimo po kakem angelu, kakor je bil to pri Jezusu slučaj. Najdemo jih v Božji besedi, Bibliji, ki se redno obravnava na sestankih krščanskih Jehovinih prič. Ali pazljivo poslušaš, ko si na teh sestankih? Ali dobiš s tem, kar je rečeno, potrebno duhovno okrepitev? Naše življenje je odvisno od moči, ki jo dobimo s to duhovno hrano.

KAKO JE PETER DOBIL NOVO MOČ

19., 20. a) V kakšen položaj je prišel Peter s tem, da je Jezusa trikrat zatajil? b) Kaj je storil Jezus glede vrnitve apostola Petra?

¹⁹ S tem da je večkrat zatajil Jezusa, se Peter resnično ni odvrnil samo od njega, temveč tudi od Jehove Boga. Toda Jezus je bil prepričan o tem, da se bo Peter vrnil. Vedel je, da je imel Peter pravzaprav dobro srce, da je postal samo žrtev strahu pred ljudmi. Kaj je torej Jezus napravil? Ali je pričakoval, da se bo Peter sam od sebe vrnil, brez pomoči ali spodbude?

²⁰ Ne! Jezus je storil, kar je le mogel, da bi Petru pomagal. Najprej je zanj molil in prosil za to, da ne bi vere popolnoma izgubil. (Luk. 22:32) Ne samo to. Nekaj časa po svojem vstajenju se je prikazal Petru posebej. Učenci so zatem navdušeno poročali: »Res je vstal Gospod in se je prikazal Simonu.« (Luk. 24:34) Po besedah apostola Pavla je bilo to očitno eno od prvih prikazovanj Jezusa po njegovem vstajenju. (1. Kor. 15:4—8) Zakaj je Jezus posvetil posebno pozornost Petru, ki ga je tako odločno zatajil?

21. a) Kaj je Jezus nameraval s tem, da je Petru posvetil posebno pozornost? b) Kako naj bi to vplivalo na nas?

²¹ Petra je hotel okrepiti in mu zagotoviti, da ga še vedno ljubi in ga še vedno smatra za svojega učenca. Ali nas ne gane globoko, ko vidimo, kako usmiljen in obziren je bil Jezus do Petra? Nehote se spomnimo očeta izgubljenega sina, ki je svojega skesanega sina sprejel z odprtimi rokami. (Luk. 15:11—32) Kako pa je takšno Jezusovo postopanje vplivalo na Petra? Kako bi vplivalo nate? Peter je bil pokrepčan; zatem je bil močnejši kakor kdaj prej. Vrnil se je. In ali veš, kaj naj bi zatem delal po Jezusovih besedah, da, kaj naj delamo mi vsi? »Krepčaj brate svoje«, mu je rekel Jezus. Z drugimi besedami, v pomoč naj bo svojim bratom, tako da jih bo krepil v veri in jim dajal podporo. Kako lahko to storimo mi?

POSNEMANJA VREDNI ZGLEDI

22. Kako lahko svoje brate najbolje krepimo?

²² To lahko najbolje storimo, tako da posnemamo Jezusov zgled in postopamo do svojih bratov in sester tako, kakor je on postopal do Petra in drugih, ki so potrebovali okrepitev. Kakor smo brali, je bil Jezus usmiljen in pripravljen odpuščati. Svoje brate lahko krepčamo in jih utrjujemo v veri, tako da z njimi podobno ravnamo. Slediti moramo biblijskemu nasvetu: »Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.« — Efež. 4:32.

23. a) Kaj naj starešine še posebej upoštevajo v zvezi z Jezusovim zgledom? b) Kako lahko starešine dokažejo, da posnemajo Jezusa?

²³ Starešine v krščanski skupščini so še posebej dolžni nuditi svojim bratom »krepilno pomoč«. Zato naj skrbno preiščejo Jezusov zgled. Jezus je bil čisto drugačen od religioznih farizejev, ki so ‚vezali težka in neznosna bremena in jih nakladali ljudem na pleča‘. Jezus je rekel: »Jarem moj je sladek in breme moje je lahko.« (Mat. 23:4; 11:28, 30) Vi, starešine, trudite se torej, da ga posnemate. Ne omejujte svobode postopanja svojih bratov s pravili, ki bi bila osnovana na osebnih stališčih, katera bi čutili kot »težka bremena«, in bi jih lahko oslabila. Namesto tega pospešujte pri njih pristno hvaležnost do Jehove, tako da bodo imeli srčno željo ugajati mu. To jih bo utrjevalo v veri.

24. a) Kako je Peter krepil svoje brate? b) Kako so drugi kristjani krepčali svoje brate?

²⁴ Petru se je posrečilo krepčati svoje brate. Bil jim je dober zgled in izvor poguma že s svojo srčnostjo in neustrašenostjo, s katero je oznanjeval vest kljub zasmehovanju in preganjanju. (Dej. ap. 2:14 do 5:42) Zelo spodbudna so bila tudi njegova izgrajujoča pisma. Prvo pismo je napisal v glavnem za ohrabritev. (1. Petr. 5:12) Drugi starešine v prvem stoletju so krepili svoje brate prav tako s tem, da so jih spodbujali. Biblija pravi za Pavla in Barnabo: »Vrnila (sta se) v Listro in Ikonijo in Antiohijo, potrjujoč duše učencev in jih opominjajoč (krepeč, NS), da naj vztrajajo v veri.« Tudi Juda in Sila »sta tolažila in utrjevala brate z mnogimi besedami«. Pozneje je šel Pavel skozi »Sirijo in Cilicijo in je utrjeval skupščine«. — Dej. ap. 14:21, 22; 15:32, 41.

25. a) Kaj pomeni beseda »krepčati« v tem primeru? b) Kako lahko torej starešine danes krepčajo svoje brate?

²⁵ Grška beseda episterízo (razširjena oblika od sterízo), ki je v Dejanjih apostolov prevedena z besedo »utrjevati«, ima smisel »krepčanja« ali »podpiranja«. Ulrich Wilckens prevaja Dejanja apostolov 14:22 takole: »Povsod so utrjevali srca učencev.« Dobra vest pravi: »Tukaj so dajali kristjanom novo moč.« Starešine, posnemajte ta zgled! Z vašo izredno gorečnostjo v službi oznanjevanja, neustrašenostjo v preganjanjih, vašimi spodbudami in predavanji, ki poslušalce zdramijo, utrjujte svoje brate; dajajte jim novo moč in jih utrjujte v veri.

26. Kako lahko vsak posameznik krepi brate v krščanski skupščini?

²⁶ Svoje brate pa naj ne krepčajo samo starešine. Vsak kristjan naj bi se trudil, da to dela. Kako lahko ti krepiš druge? Predvsem tako, da daješ dober zgled v izpolnjevanju Jehovinih zahtev, na primer da redno obiskuješ krščanske sestanke. Na njih lahko že s prijaznim nasmehom ali prisrčnim stiskom roke krepiš druge. Posebno pa lahko izgrajuješ druge z odgovori, ki jih daješ med sestankom skupščine. Če prihajajo od srca — ne glede na to, kako nepomembni bi tudi bili v tvojih očeh — bodo prišli tvojim bratom in sestram do srca in jih krepili. (Hebr. 10:23—25) Če kljub oviram — slabemu počutju ali grdemu vremenu — sodeluješ v oznanjevanju dobre vesti o Božjem kraljestvu, lahko druge spodbujaš, da posnemajo tvoj dober zgled.

27. V katerem smislu so bili ti trije tovariši apostolu Pavlu v »krepilno pomoč«, kakor je to prikazano z grško besedo, uporabljeno na tem mestu?

²⁷ Celo takšni, ki so utrjeni v veri, lahko včasih čutijo potrebo po krepčanju, kakor je bilo to pri Jezusu. (Luk. 22:43) Posnemamo lahko Aristarha, Marka in Justa, ki so nudili takšno pomoč. Apostol Pavel je pisal med svojim ujetništvom v Rimu o njih: »Ki sta mi bila v tolažbo (krepilno pomoč, NS).« (Kol. 4:10, 11) Da, Pavlu so zares stali ob strani. Kako? Na tem mestu s »tolažbo« prevedena grška beseda paregoría pomeni »pomirjenje« ali »tolažba«.a S tem da so ti možje torej ostali pri Pavlu, ga tolažili in spodbujali, so mu bili »v tolažilno pomoč«.

28. Kakšne možnosti imamo za krepitev bratov v soglasju s tem biblijskim zgledom?

²⁸ Podobno lahko tudi danes tolažiš in spodbujaš zaskrbljene brate in sestre ali takšne, ki so v preizkušnjah, in si jim v »krepilno pomoč«. Izgrajuje jih že sama zavest, da se zanimaš zanje in jih ljubiš. Pogosto čutijo ljudje potrebo govoriti z nekom, s prijateljem, ki mu lahko izlijejo svoje srce. Ti lahko svoje brate krepčaš že s tem, da jih poln sočutja poslušaš. Pravzaprav ima lahko vsak od nas korist od kake spodbude. Mar zato ne bi bilo dobro, da bi se tu in tam vprašali: »Ali sem danes vsaj enemu človeku naredil kaj dobrega — morda nekomu, ki je bil vznemirjen, potrt ali malodušen in mu s prijazno besedo dokazal sočutje?« Da, na vsak način naj bi sledili spodbudi Biblije: »Zato se opominjajte (tolažite, NS) med seboj in služite drug drugemu v napredek, kakor tudi delate.« — 1. Tesal. 5:11.

KREPČAJ SVOJE BRATE SEDAJ!

29. Zakaj je sedaj posebno važno, da krepimo svoje brate?

²⁹ Posebno sedaj je zelo važno, da se med seboj krepimo. Zakaj? Ker bomo nekega dne — kakor Peter in drugi apostoli, ki so bili v prvem stoletju nenadoma izpostavljeni hudim preizkušnjam — morda stali še pred večjimi preizkušnjami vere, ker se vedno bolj bližamo koncu sedanjega sestava stvari. Zato je danes bolj važno kakor kdajkoli prej, da postanemo svojim bratom »tolažilna pomoč« in oni nam. Opazuj zato v skupščini tiste, ki se trudijo, da druge izgrajujejo in jih krepčajo, in posnemajo njihov zgled. Posebno pa upoštevaj zgled, ki sta nam ga dala Jehova Bog in njegov Sin.

30., 31. a) Kako sta nam Jehova Bog in njegov Sin dala dober zgled, kako lahko druge krepčamo? b) Kaj moramo odločno delati in kaj lahko zatem pričakujemo od svojih bratov?

³⁰ Njihov zgled nam posebej pokaže, kako lahko nesebična ljubezen krepi. Omembe vredno je tudi, da je Bog v izkazovanju svoje ljubezni pokazal iniciativo. Biblija pokaže: »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rimlj. 5:8) Da, ko smo še delali proti Bogu — morda smo celo zanikali, da bi obstojal, in smo bili krivi velikega prestopa njegovih zakonov — nas je že ljubil in skrbel za to, da lahko dobimo večno življenje. (Jan. 3:16) Njegov Sin je ravno tako ravnal do ljudi. Jezus je ljubil Petra na primer tudi še zatem, ko ga je ta zatajil. Celo posebej se mu je prikazal po svojem vstajenju, da bi mu zagotovil svojo ljubezen.

³¹ Posnemaj torej Jehovo Boga in njegovega Sina. Krepčaj svoje brate in sestre. Ljubi jih prisrčno. Prevzemi iniciativo, tedaj bodo tudi oni tebe ljubili in te krepčali.

[Podčrtna opomba]