Božje usmiljenje v Harmagedonu

1., 2. a) S stanjem v čigavem zakonu je Jehova ponazoril svoj zakon z Izraelom? b) Na kakšen način je prešuštvoval Izrael v dneh kralja Jeroboama?

ZAKONSKI problemi obstajajo, odkar vladata na zemlji greh in hudobija. Tudi v Božjem zakonu z izraelskim ljudstvom so bile težave.

² Bog je ponazoril s stanjem v zakonu svojega preroka Ozee razmere v svojem zakonu z Izraelom. Na njegovo zapoved je poročil Ozea Gomero, Diablaimovo hčer. Ta zakon je ponazoril tistega, ki ga je Jehova leta 1513 pred n. št. sklenil z Mojzesovo zavezo, zavezo postave, v katero je vstopilo izraelsko ljudstvo. Ko je kralj Salomon, Davidov sin, umrl leta 997 pred n. št., se je izraelski narod, ki je bil tisti čas že dolgo poročen z Jehovo, razdelil na dva dela. Rodova Jude in Benjamina sta ostala skupaj pod kraljestvom Jude. Ostalih deset rodov je sestavljalo izraelsko kraljestvo. Prvi kralj desetrodovnega kraljestva je bil Jeroboam I., Nebatov sin iz rodu Efraima. Pod tem Jeroboamom je kraljestvo Izrael prelomilo zakonsko zvezo z Jehovo, ko je nadomestilo oboževanje Jehove v Jeruzalemu z narodnostnim malikovalskim kultom v obliki oboževanja dveh zlatih telet, od katerih je stalo eno v Danu, drugo pa v Betelu. Na ta način je postalo desetrodovno kraljestvo krivo prešuštvovanja, kakor Gomera, žena preroka Ozee.

3. Kakšno ime je dobil po Jehovinih besedah Gomerin drugi otrok in zakaj?

³ Kako pa so se razmere v Ozeevem zakonu razvijale kot ponazoritev razmer v Jehovinem zakonu z dvanajstrodovnim kraljestvom Izraela, zatem ko je Gomera rodila Ozei zakonskega sina, imenovanega Jezreel? Ozea poroča dalje: »In zopet je spočela in rodila hčer. In Jehova mu reče: Daj ji ime Lo-ruhama; zakaj ne bom več pomilostil hiše Izraelove, da bi jim kakorkoli odpuščal. Ali hiše Judove se usmilim in jim dam rešitev po Jehovi, njih Bogu, in jih ne rešim z lokom, ne z mečem, ne z vojsko, ne s konji in ne z jezdeci.« — Ozea 1:6, 7.

4. Kdo je bil oče Gomerine hčere in proti komu je bilo usmerjeno njeno preroško ime?

⁴ V tem primeru Ozea ne pove, da bi Gomera »njemu« rodila hčer. Zato se na splošno misli, da je bila ta hčer, imenovana Lo-ruhama, »otrok nečistosti«. (Ozea 1:2) Zakonolom, ki ga je zakrivila Gomera, Ozeeva žena, je odgovarjal razvoju razmer v Jehovinera zakonu z izraelskim ljudstvom. Pomen imena, ki je bilo dano Gomerini hčeri, in razlog, iz katerega je Jehova zapovedal Ozei, naj ji da to nelepo, zloslutno ime, sta posebno važna. Ime hčere, Lo-ruhama, pomeni dobesedno »Ne deležna usmiljenja«. Jehova je to ime preroško uporabil in se usmeril s tem proti v duhovnem smislu zakonolomnemu desetrodovnemu kraljestvu Izraela, čigar kralj je imel svoj sedež v Jezreelu. Zakaj?

5. Kaj je bila posledica tega, da Jehova desetrodovnemu kraljestvu ni več izkazoval usmiljenja in kako se bo krščanstvu podobno zgodilo?

⁵ Krščanstvo naj bi se zanimalo za odgovor na to vprašanje, ker ima to ime, Lo-ruhama, še danes pomen. Razlog, ki ga Jehova za to navaja, je primeren za današnje krščanstvo: »Zakaj ne bom več pomilostil hiše Izraelove, da bi jim kakorkoli odpuščal.« (Ozea 1:6) Danes krščanstvo »ni deležno usmiljenja« oziroma »Nepomiloščeno«, kakor tisto, ki mu ne bo izkazano usmiljenje. Trdi sicer, da stoji po »novi zavezi«, ki je bila po Jezusu Kristusu kot posredniku sklenjena leta 33 n. št. v zakonskem odnosu z Jehovo Bogom, toda krivo je duhovnega zakonoloma kakor desetrodovno kraljestvo Izraela. (Jer. 31:31—34; Luk. 22:19, 20; Heb. 8:6—12) Kaj pa je bila posledica tega, da Jehova v duhovnem smislu zakonolomnemu desetrodovnemu kraljestvu Izraela ni več izkazal usmiljenja? Uničeno je bilo leta 740 pred n. št., torej manj kot sto let zatem. Ker Jehova tudi tako imenovanemu krščanstvu, sodobni protisliki Izraela, ne bo več izkazal nobenega usmiljenja, bo le-to na podoben način uničeno v prihajajoči »veliki stiski«, ki bo v Harmagedonu dosegla svoj višek. — Mat. 24:21, 22.

6. Ali bo po Ozei 1:7 Jehova v času uničenja desetrodovnega kraljestva odrekel usmiljenje vsemu izraelskemu narodu?

⁶ Ali je ravnal Jehova zares povsem neusmiljeno, ko je izbrisal iz obstoja desetrodovno kraljestvo Izraela? Ali je takrat odrekel svoje usmiljenje vsem rodovom naroda, ki je na gori Sinaj po zavezi postave vstopil z njim v zakonski odnos? Jehova sam odgovarja na to vprašanje z besedami: »Ali hiše Judove se usmilim in jim dam rešitev po Jehovi, njih Bogu, in jih ne rešim z lokom, ne z mečem, ne z vojsko, ne s konji in ne z jezdeci.« — Ozea 1:7.

7., 8. a) Iz katerega razloga je Jehova hiši Jude izkazal usmiljenje? b) Kaj bi moral storiti Jehova zaradi takrat vladajoče svetovne sile, da bi rešil Judo brez vojnega orožja?

⁷ Prav bomo storili, če pazimo na to, iz kako tehtnega razloga je Jehova sklenil, da dvorodovnemu kraljestvu Jude in Jeruzalemu, glavnemu mestu, izkaže usmiljenje. Razlog za Jehovino usmiljenje jasno izhaja iz njegovih besed po Ozei 12:1: »Efraim me je obdajal z lažjo in hiša Izraelova (zastopan po vodečem plemenu Efraim) s prevaro; in Juda še vedno teka semtertja mimo Boga mogočnega in mimo Najsvetejšega, ki je zvest.«a Hiša Jude je še vedno »tekala semtertja mimo« ali »pred« Bogom, Jehovo, Najsvetejšim. Jehova je bil zato zaradi svojega imena prisiljen rešiti Judovo hišo. Zato je rekel: »Dam (jim) rešitev po Jehovi, njih Bogu.«

⁸ Jehova je hotel rešiti Judovo hišo, ko bo »naredil konec kraljestvu Izraelovemu«. Da bi to storil, je moral postopati proti Asirskemu Kraljestvu. Asirija je postala takrat po svoji militaristični moči svetovna sila. Da bi pod takimi okoliščinami rešil hišo Judo brez lokov, meča, vojske, brez konjev, bi moral storiti nekaj nenavadnega.

POKAZOVANJE NA BOŽJE USMILJENJE V HARMAGEDONU

9. Kako se je po uničenju Samarije situacija za Jeruzalem razvijala tako, da je postala za Jehovo kakor izzivanje?

⁹ Leta 740 pred n. št. je uporabil Jehova asirsko velesilo kot »sekiro«, da je posekal prešuštno, malikovalsko »Izraelovo hišo«. Prestolnica Jezreel je ostala brez prebivalcev, glavno mesto Samarija je bila zavzeta, preživeli Izraelci pa so bili ujeti odpeljani in naseljeni daleč v province Asirije. (Iza. 10:15) S tem je zašel Jeruzalem, mesto, v katerem je vladal kralj Ezekija iz kraljevske Davidove hiše nad dvorodovnim kraljestvom Jude, v nevaren položaj. Osem let pozneje so asirske bojne sile vdrle v deželo Jude in zavzele mesto za mestom. Asirski kralj Senaherib je razpolagal z dovolj lokov, mečev in drugega vojnega materiala kakor tudi z dovolj konjev in jezdecev. Na kakšen način pa bo Jehova sedaj hiši Jude izkazal usmiljenje? Položaj se je razvijal tako, da je postal zanj kakor izzivanje.

10., 11. Kako je potem Jehova rešil Judovo hišo, da bi povišal svoje ime?

¹⁰ Ko je Senaherib oblegal mesto Libna, je postavil kralju Ezekiji, ki je vladal v približno trideset kilometrov oddaljenem Jeruzalemu, bogokletni ultimat. Jehova je dal nato svojemu preroku Izaiji vest, ki je pokazala njegovo jezo. To izzivalno vest naj bi odposlanstvo, ki se je nahajalo pred obzidjem Jeruzalema, prineslo kralju Senaheribu, ki se je posmehoval. Zatem ko je dobil opozorilno vest, je Jehova rešil Judo, da bi povišal svoje ime.

¹¹ »In zgodi se to noč,« poroča 2. kra. 19:35—37, »da izide angel Jehovin ter jih pobije v asirskem ostrogu sto petinosemdeset tisoč; in ko so vstali zjutraj, glej, bili so vsi tisti trupla mrtvih. Senaherib torej, kralj asirski, se vzdigne in odide in se vrne in ostane v Ninivah. Tam je bilo, ko se je klanjal v hiši Nisroka, boga svojega, da ga Adramelek in Sarezer, sina njegova, udarita z mečem in pobegneta v deželo Araratsko. In kraljeval je sin njegov Esar-hadon namesto njega.«

12. Kakšen namig vidimo v Jehovinem usmiljenju, izkazanem Judovi hiši?

¹² Ali ni bil to izreden dokaz Jehovinega usmiljenja do kraljestva Jude, ki je bilo takrat duhovni zakonski zvezi, v kateri je bilo z Jehovo, zvesto? V tem vidimo danes tolažilni dokaz za usmiljenje, ki ga bo Jehova pokazal v prihajajoči bitki Harmagedona. (Raz. 16:14, 16) Zemeljskim vojnim silam, ki ga bodo izzvale in ki se bodo v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, imenovani Harmagedon, pod satanom hudičem borile proti zvestim Jehovinim pričam, ne bo izkazal nobenega usmiljenja. Jehova bo svoje zveste priče na zemlji rešil, ne da bi morali seči po loku, meču, po kakšni vojni sili, po konjih, jezdecih ali drugih bojnih sredstvih.

13. Na koga se bo tedaj nanašalo ime Lo-ruhama in kdo bo zato preživel čas, v katerem bo Bog razodel svoj srd na »posodah jeze«?

¹³ Prišel bo čas, ko bo Bog na »posodah jeze« razodel svoj srd in izkazal usmiljenje maziljenemu preostanku Kristusovih sodedičev, ki je ponazorjen v predsliki s »hišo Jude«. (Rim. 9:22) Ti duhovni Izraelci bodo ostali zvesti novi zavezi, po kateri so z Jehovo v zakonskem odnosu. Ime Lo-ruhama (Nepomiloščena) se ne nanaša na preostanek zvestih duhovnih Izraelcev, temveč na krščanstvo. (Gal. 6:16; Jak. 1:1; Raz. 7:4—8) Rešeni bodo po »Jehovi, svojemu Bogu«. Ostali bodo živi.

14., 15. a) Kaj je doživel Jonadab, Rehabov sin, skupaj s kraljem Jehujem? b) Katere katastrofe, ki so prišle nad izraelski narod, so preživeli potomci Jonadaba? Koga ponazarjajo Rehabovci?

¹⁴ Ko je kralj Senaherib takrat ogrožal Jeruzalem, pa Jehova ni pokazal usmiljenja samo »hiši Judovi«. Tudi Nežidom, znanim kot sinovi Rehabovi, je izkazal usmiljenje. Rehabovci so bili potomci Jonadaba, Rehabovega sina, Kenejca. Ko se je kralj Jehu iz Izraela nekoč peljal proti Samariji, da bi po Jehovinem navodilu iztrebil Baalov kult, je povabil Jonadaba, naj gre z njim, ko je rekel: »Pojdi z menoj in poglej gorečnost mojo za Jehovo!« (2. kra. 10:15—27) Jonadab se je peljal z njim.

¹⁵ Ko je leta 740 pred n. št. padla Samarija, so ostali potomci Rehabovca Jonadaba živi. Preživeli so tudi Senaheribov vdor v deželo Judo leta 732 pred n. št. Tudi pozneje, v dneh preroka Jeremije, so Rehabovci živeli v kraljestvu Jude. Bilo je to v zadnjih dneh Jeruzalema, preden so ga leta 607 pred n. št. porušili Babilonci. Jehova je Rehabovcem zaradi njihove zvestobe obljubil svojo zaščito, tako da bodo preživeli razdejanje Jeruzalema. (Jer. 35:1—19) Koga so ponazarjali ti prejemniki Jehovinega usmiljenja? Ponazarjali so iz Jehovinih oboževalcev sestoječo »veliko množico«, ki je danes povezana z maziljenim preostankom. Tudi oni bodo preživeli prihajajočo »veliko stisko« v upanju, da bodo končno živeli v zemeljskem raju. — Raz. 7:9—17.

»NE MOJE LJUDSTVO«

16. a) Kaj bo pomenilo za krščanstvo to, da je zavrženo, ker ne pripada Jehovinemu ljudstvu? b) Kako so imenovali drugega sina Ozeeve žene in zakaj?

¹⁶ Že sedaj, neposredno pred prihajajočo »veliko stisko«, se moramo okoristiti z Jehovinim usmiljenjem. Mislimo na to, da navideznemu krščanstvu v tej stiski ne bo izkazano nikako usmiljenje! Zato se moramo ločiti od njega. Tisti čas se bo lahko jasno spoznalo, da ne pripada Jehovinemu ljudstvu in je zato zavrženo. To pomeni zanj uničenje. Krščanstvo je Lo-ruhama (Nepomiloščena) našega časa. (Ozea 1:6) To, da je popolnoma zavrženo, je bilo prikazano z nadaljnjim razvojem odnosov v zakonu preroka Ozee. Ozea pravi o svoji ženi Gomeri: »Ko pa je odstavila Lo-ruhamo, je spočela in rodila sina. In Jehova reče: Daj mu ime Lo-ami; zakaj vi niste ljudstvo moje in jaz nočem biti Bog vaš.« (Ozea 1:8, 9) S temi besedami se končajo židovski biblijski prevodi in v izdajah grške Septuaginte prvo poglavje preroške Ozeeve knjige.

17. Zakaj je bilo Lo-ami primerno ime za Gomerinega drugega sina in kaj je zato rekel Jehova desetrodovnemu izraelskemu kraljestvu s tem v zvezi?

¹⁷ Drugi sin Gomere, Ozeeve žene, kot se misli, prav tako ni bil Ozeev sin, temveč »otrok nečistosti« Gomere. Ozea ne pravi, da je Gomera rodila drugega sina njemu. Jehova je imel torej dober razlog za to, da imenuje dečka Lo-ami, ker to ime pomeni »ne moje ljudstvo«, njegov pomen pa je bil preroški. Jehova sam je pojasnil, zakaj je dal dečku to zlovešče ime, ko je na desetrodovno kraljestvo, »hišo Izraelovo«, usmeril besede: »Zakaj vi niste ljudstvo moje in jaz nočem biti Bog vaš.« S temi besedami je Jehova pojasnil, da ni bil več nebeški soprog »Izraelove hiše«, ki je prelomila zavezo.

18. Kdaj in kako je dal Jehova razumeti, da desetrodovno izraelsko kraljestvo ni bilo več njegovo ljudstvo?

¹⁸ Jehova je dal jasno spoznati, da ni bil več Bog in duhovni soprog odpadle »Izraelove hiše«, ko je leta 740 pred n. št. dopustil, da so Asirci zavzeli Samarijo, glavno mesto Izraela. »Izraelova hiša« torej ni bila več njegovo ljudstvo; bilo je, kakor je rekel »Lo-ami« ali »Ne moje ljudstvo«. Kakor žena, odpuščena z razvezo, je šlo to ljudstvo v Asirijo v ujetništvo. V duhovnem smislu prešuštna »Izraelova hiša« je zaničevala priložnost, da bi po Mojzesovi zavezi Zakona, postala Jehovino »kraljestvo duhovnikov«. — 2. Mojz. 19:5, 6.

19. Katere besede Jezusa Kristusa se bodo izpolnile, ko bo dal krščanstvu vedeti, da ne bo imelo deleža pri izpolnitvi namena nove zaveze?

¹⁹ Jehovina »nova zaveza«, katere posrednik je Jezus Kristus, večji Mojzes, služi podobnemu namenu. Tega namena ne izpolnjuje krščanstvo, novodobna protislika Izraela. Poizkušalo je vladati v sedanjem sestavu stvari na zemlji, tako da se je povezalo s političnimi vladarji tega sveta. Jezus Kristus mu bo dal vedeti, da nima nobenega upanja na delež pri njegovi dediščini v nebeškem Kraljestvu, ko se bodo izpolnile njegove besede: »Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih. Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!« — Mat. 7:21—23.

POSAMEZNIKI LAHKO UPAJO V BOŽJE USMILJENJE

20., 21. a) Kdaj bodo posamezni pripadniki v ujetništvu živeče (Izraelove hiše) dobili priložnost okoristiti se z Jehovinega usmiljenjem in kako? b) S katerimi besedami iz Ozee 1:10, 11 je Jehova opozoril na ta dogodek?

²⁰ Desetrodovno izraelsko kraljestvo, predslika tako imenovanega krščanstva, nikoli več ni bilo vzpostavljeno v deželi na Bližnjem Vzhodu, ki mu jo je nekoč dal Bog. Posamezni pripadniki te zavržene »Izraelove hiše« naj bi se imeli priložnost okoristiti z Jehovinim usmiljenjem, priti k njemu in končno spet pripadati ljudstvu, ki ga on priznava. To prednost naj bi dobili po padcu babilonske svetovne sile, ki je nadomestila Asirijo. Osvajalec Cir naj bi zatem ujete oboževalce Boga Abrahama, Izaka in Jakoba izpustil. Jehova je opozoril na ta dogodek, ko je po svojem preroku Ozei dalje rekel:

²¹ »Vendar bo število sinov Izraelovih enako morskemu pesku, ki se ne more premeriti, ne prešteti; in zgodi se, da se jim na mestu, kjer se jim je reklo: ‚Niste moje ljudstvo‘, poreče: Sinovi ste mogočnega Boga. In zbero se enodušno sinovi Judovi in sinovi Izraelovi in si postavijo edino glavo in pojdejo gori iz dežele; kajti velik bo dan v Jezreelu (Bog bo sejal).« — Ozea 1:10, 11.

22. Kdaj se je izpolnila ta prerokba v predsliki in na kakšen način je postal »dan v Jezreelu velik«?

²² Ta prerokba, ki opozarja na usmiljenje, se je izpolnila v predsliki leta 537 pred n. št., ko je osvajalec Babilona, Perzijec Cir, izpustil bogaboječi preostanek »sinov Izraelovih« in »sinov Judovih« »iz dežele«, v kateri jih je imel Babilon ujete. Na zapoved Cira, Jehovinega hlapca, so izšli kot enota, da spet obnovijo Jehovin tempelj v Jeruzalemu. (2. let. 36:20—23; Ezra 1:1—11) V svoji deželi so se nato spet lahko zelo pomnožili, kakor pesek ob morski obali, ki se ga ne da izmeriti ali prešteti. Na ta način naj bi bil »velik dan v Jezreelu«, »Bog bo sejal«, izpolnjen. Bog bo sejal sinove svojega ljudstva kakor seme, ko jih bo razmnoževal.

23. a) Koga je zavrgel izraelski narod in s čim je Jehova pokazal, da to ni bilo več njegovo ljudstvo? b) Komu od tega zavrženega naroda je Jehova vendarle izkazal usmiljenje in kako?

²³ Jehova torej Izraelcev ne bo več imenoval Lo-ami ali »Ne ljudstvo moje«. V izpolnitvi v predsliki naj bodo imenovani »sinovi mogočnega Boga«. Kako se je to izpolnilo na območju krščanske skupščine, piše apostol Pavel v listu Rimljanom 9:25, 26 in apostol Peter v 1. Petrovem 2:9, 10. Zatem ko so naravni Izraelovi sinovi leta 33 n. št. zavrgli Jezusa kot Mesijo, niso bili več Jehovino ljudstvo. Jehova je prekinil zavezo postave, po kateri je bil on z dvanajstrodovnim izraelskim narodom od Mojzesovih dni poročen. V svojem usmiljenju pa je sprejel preostanek tega naroda v novo zavezo, katere posrednik je bil njegov sin, Jezus, Mesija. Na ta način je osnoval nov narod, duhovni Izrael. — Gal. 6:16; Jak. 1:1 Rim. 2:28, 29; Raz. 7:4—8.

24. Zakaj in kdaj se je Jehova obrnil k ljudem, ki niso bili njegovo ljudstvo, in kako jih je naredil za svoj narod?

²⁴ Na žalost ni bilo dovolj kristjanov iz naravnega Izraela, da bi sestavljali »Abrahamovo seme«, po katerem naj bodo blagoslovljena vsa ljudstva zemlje. Zato se je Jehova obrnil k ljudem, ki niso bili njegovo ljudstvo, ki so bili Lo-ami, »Ne ljudstvo moje«. Od leta 36. n. št. naprej je dajal neizraelskim vernikom priložnost, da pod novo zavezo postanejo člani duhovnega Izraela. Postali so del »Abrahamovega semena«, ki naj ga bo kakor peska na morskem obrežju. — Gal. 3:8—29; 1. Mojz. 22:18.

25. a) Kdo je »edina glava«, ki si jo je izbral in postavil preostanek duhovnih Izraelcev, in česa je bil istočasno osvobojen? b) Kdo upa, da bo skupaj z njim preživel bitko Harmagedona?

²⁵ »Edina glava«, ki so si jo »izbrali« duhovni Izraelci in »si jo postavili«, je Jezus Kristus, sedaj vladajoči Kralj. Po njem, večjem Ciru, je bil skesani preostanek po prvi svetovni vojni, leta 1919, osvobojen izpod moči Babilona velikega. Po tem preostanku je bilo čisto oboževanje Jehove na zemlji obnovljeno. Jehova je naredil te osvobojene duhovne Izraelce za »sinove mogočnega Boga«. Na osnovi njegovega usmiljenja so upali, da bodo rešeni v bližajoči se »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu, da ga preživijo in so prisotni, ko se prične Božja nova ureditev. Tudi »velika množica«, ki prav tako obožuje Jehovo, upa, kakor nekoč Rehabovci, da bo imela korist od Božjega usmiljenja in bo skupaj s preostankom ohranila življenje.

26., 27. a) Za kakšno morajo spoznati sedaj tako imenovano krščanstvo tisti, ki upajo doseči Božje usmiljenje, in zakaj ne želijo pripadati njenim »otrokom«? b) Kaj zapoveduje Jehova, naj rečejo tistim, ki so prav tako deležni njegovega usmiljenja?

²⁶ Ali upamo, da bomo deležni Jehovinega usmiljenja? Če da, tedaj moramo krščanstvo spoznati za takšno, kakršno je: kot duhovno nečistnico. Omadeževalo se je z babilonsko religijo in tako postalo del Babilona velikega. Zato bo v prihajajoči »veliki stiski« uničeno skupaj s svetovnim kraljestvom krive religije. Mi ne želimo pripadati njenim »otrokom nečistosti«. Kot deležniki Jehovinega usmiljenja delajmo torej to, kar nam zapoveduje:

²⁷ »Recite bratom svojim: Ljudstvo moje, in sestram svojim: Pomiloščena (hebrejsko: O ruhama). Pravdajte se z materjo svojo, pravdajte! kajti ona ni moja žena in jaz nisem njen mož; in naj odpravi nečistovanje svoje izpred svojega obličja in prešestvovanje svoje izmed svojih prši: da je ne slečem do nagega in je ne postavim, kakor je bila v dan svojega rojstva, in je ne naredim kakor puščavo in kakor suho zemljo ter je ne dam v smrt od žeje. In njenih otrok se ne usmilim, ker so otroci nečistosti. Kajti njih mati je nečistovala, sramotno se je vedla njih roditeljica; zakaj dejala je: Hodila bom z ljubimci svojimi, ki mi dajo kruh moj in vodo mojo, volno mojo in predivo moje, olje moje in pijačo mojo.« — Ozea 2:1—5.

28. V katerem sodnem procesu, ki ga vodi Jehova pred vsem vesoljem, ga hočemo sedaj poslušno podpirati in s katerim dejanjem, ki ga bo izvršil v »veliki stiski«, se popolnoma strinjamo?

²⁸ Zato želijo poslušno podpirati Jehovo, nebeškega soproga, medtem ko vodi on sodni proces proti krščanstvu, ki hinavsko trdi, da je z njim v zakonskem odnosu. Pred najvišjim sodiščem vesolja želimo opozoriti na to, da je navidezno krščanstvo krivo duhovnega nečistovanja, duhovnega zakonoloma, ker je postalo prijatelj sveta. (Jak. 4:4) Hodilo je za vodilnimi, vplivnimi in premožnimi posvetneži, da bi mu ti izpolnjevali njegove sebične materialistične želje. Kljub Božjemu opozorilu se je trmoglavo branilo »odpraviti nečistovanje svoje izpred svojega obličja in prešestvovanje svoje izmed svojih prsi«. Njegovi religiozni otroci, njegovi člani cerkva, so »sinovi (duhovne) nečistosti«. Popolnoma se strinjamo, da ga bo Jehova v »veliki stiski« prepustil uničenju.

29. S kom naj se čutimo povezane kakor z družinskimi člani in v kateri bitki lahko upamo, da nam bo Jehova izkazal usmiljenje?

²⁹ Čutimo se bratovsko povezane s skupino ljudi, ki jo po Bibliji spoznamo za Jehovino ljudstvo, o katerem pravi: »Moje ljudstvo!« Čutimo se povezane kakor z družinskimi vezmi, kakor da bi bili bratje in sestre očiščene, zveste in resnične organizacije, ki ji je Jehova izkazal usmiljenje v »času konca« sedanjega sveta, pred prihajajočo »veliko stisko«. (Mat. 24:21, 22; Raz. 7:14) Spoznajmo jo za sodobno Ruhamo in ji rečemo: »Pomiloščena!« (Ozea 2:1) Če to storimo odkritosrčno, lahko upamo, da bo Jehova tudi z nami imel usmiljenje, ko bo tistim, ki jih smatra za vredne, izkazal usmiljenje v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, »na kraju, imenovanem po hebrejsko: Harmagedon«. — Raz. 16:14, 16.

[Podčrtna opomba]

[Tabela na strani 334]

PREROŠKE PARALELE

Ozeev zakon Jehovin zakon z Jehovin zakon z

z Gomero Izraelom, sklenjen duhovnim Izraelom

1513 pred n. št. sklenjen 33. n. št.

»Nečistost« Nemoralno obnašanje Prijateljstvo s

z oboževanjem svetom, katerega bog

krivih bogov je satan

Jezreel Jehovino postopanje Jehova bo navidezno

(Bog bo sejal) vodi 740. pr.n.št. krščanstvo uničil

do razkropljenja in v »veliki stiski«

uničenja desetrodovnega

izraelskega kraljestva

Lo-ruhama Nezvesto desetrodovno Bog krščanstvu več ne (Nepomiloščena) Izraelovo kraljestvo, bo izkakzoval usmiljenja,

zavrženo od Jehova temveč ga bo uničil

Judova hiša Jehova reši Jeruzalem, Jehova osvobodi

glavno mesto deset- preostanek duhovnih

rodovnega kraljestva, Izraelcev (rešena tudi

pred asirskimi »velika množica«)

napadalci (Rehabovcem

tudi prizaneseno)

Lo-ami Desetrodovno kraljestvo Krščanstvo, nezvesto

(Ne ljudstvo Izraela, ki je osnovatelju

moje) prelomilo zavezo »nove zaveze«

Prej »Ne Povratek Izraelcev iz Verni nežidje od

ljudstvo babilonskega ujetništva 36. n. št. sprejeti

moje« sedaj (537. n. št.) v duhovni Izrael; obnova

pa »sinovi duhovnega Izraela

mogočnega Boga« (1919 n. št.)

»Edina glava« Kralj Cir Jezus Kristus

»Velik dan Bog pomnoži Izraelce, Od 1919 »seje« Jehova

v Jezreelu« ki so se vrnili svoje obnovljeno

ljudstvo, tako da ga

pomnožuje