Božje usmiljenje do človeštva v dvajsetem stoletju

»Kakor tudi pri Ozeu pravi: ‚Imenoval bom nemoje ljudstvo svoje ljudstvo, in neljubico ljubico; in zgodi se, da na mestu, kjer se jim je reklo: Vi niste moje ljudstvo, tam se bodo imenovali sinovi Boga živega‘.« — Rim. 9:25, 26.

1. Zakaj so žene danes lahko vesele, če so njihovi možje do njih sočutni in usmiljeni?

GOTOVO smo vsi veseli, da so naši starši ljubeče in usmiljeno skrbeli za nas, ko smo bili še nemočna deteta. Žene so vesele, če njihovi možje ljubeče in sočutno upoštevajo njihovo neugodno počutje, razpoloženja in slabosti. Še danes se jim zdijo primerne besede, zapisane pred devetnajstimi stoletji, ki opozarjajo zakonske može, naj bodo usmiljeni: »Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo posodo, in jim dajajte čast, ker so tudi sodednice milosti življenja.« — 1. Pet. 3:7.

2. Zakaj se mnogi ljudje ne veselijo tega, da je Bog danes usmiljen?

² Še danes obstajajo ljudje, ki se trudijo živeti po besedah iz znane pridige na gori: »Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli.« (Mat. 5:7) Srečni so, ker posnemajo človekovega Stvarnika in njegovo usmiljenje do našega upornega rodu. Toda vse več ljudi dvomi v to, da je Stvarnik usmiljen. Očitajoče govorijo: »Če je Bog, zakaj tedaj dopušča slabe čase in vse zlo na zemlji? Če je res vsemogočen, zakaj z nami nima usmiljenja? Zakaj ne naredi vsemu konec in nas ne pusti življenje vendar enkrat uživati?« Takšni ljudje se izpostavljajo vplivu šokirajoče teorije, ki pravi, da je Bog mrtev, to se pravi »mrtev«, kar zadeva njegovo zanimanje za človeštvo in njegovo usmiljenje do njega. Verjetno mislijo, da so bolj usmiljeni kakor »mrtvi« Bog. Nobenih dokazov ne vidijo za Božje usmiljenje v dvajsetem stoletju.

3. Zakaj je služilo usmiljenje namenu, da je Bog do danes dopustil zlo?

³ Ali pa smo že pomislili na to, da lahko Božje dopuščenje zla in slabih časov v resnici služi usmiljenemu namenu? Če Bog na primer ne bi prenašal zla, ne bi mogel izkazovati nobenega usmiljenja. Ali ni zlo na zemlji obstajalo že tisočletja pred našim rojstvom? Če bi torej Bog, vsemogočni, že prej naredil hudobiji konec, ali bi bili mi danes tu in bi živeli?

4. Katerim osmim ljudem se moramo zahvaliti, da smo danes živi in zakaj?

⁴ Iz zanesljivih zgodovinskih zapisov se vidi, da je Stvarnik neba in zemlje pred več kot 4300 leti (2370 pr. n. št.) pokončal svet, ki je bil poln nasilja in hudobije. Povzročil je vesoljni potop, v katerem je v nepropustni ogromni barki ostalo pri življenju samo osem ljudi. V tisti svetovni katastrofi je zato umrlo na tisoče in tisoče družin, ki niso šle v barko, ki so jo zgradili Noe in njegovi sinovi. Noetu, Semu, Hamu in Jafetu in njihovim zvestim ženam se moramo torej zahvaliti, da smo danes, v dvajsetem stoletju, živi. — 1. Mojz. 6:1 do 9:19.

5., 6. a) Katero vprašanje se pojavi sedaj glede Božjega usmiljenja? b) Kakšno stališče pride do izraza v Pavlovih besedah v Rim. 9:21—26?

⁵ Mar torej tega, da danes živimo, ne moremo imeti za dokaz Božjega usmiljenja? Da, kljub širjenju nasilja in nezakonitosti, ki je značilno za dvajseto stoletje, pokazuje Bog še vedno »usmiljenje«. Sedaj se le postavlja vprašanje: kako dolgo bo Bog zlo v svetu še dopuščal, da bi ljudje lahko imeli korist od njegovega potrpljenja in usmiljenja? Kot pokazuje Biblija, ne več dolgo. Zato se nikar ne pritožujmo nad Božjim dopuščanjem zla na zemlji! Nasprotno, okoristimo se z njegovim usmiljenjem! Tedaj, ko bo v kratkem napravil konec vsemu hudemu med ljudmi na zemlji, ne bo pokončal tudi našega življenja. Izkazal nam bo usmiljenje in nas pustil živeti v pravični, miroljubni novi ureditvi na zemlji. Imejmo zato enako stališče kakor krščanski apostol Pavel ki je pisal:

⁶ »Nima li oblasti lončar nad glino, da iz iste grude naredi eno posodo za čast, a drugo za nečast? Kaj pa, če je Bog, hoteč pokazati jezo in razglasiti moč svojo, prenašal v veliki potrpežljivosti posode jeze, pripravljene za pogubo, in da bi razglasil bogastvo slave svoje na posodah usmiljenja, ki jih je naprej pripravil za slavo . . . ? ki jih je tudi poklical, namreč nas, ne samo izmed Judov, ampak tudi iz poganov (nežidov); kakor tudi pri Ozeu pravi: ‚Imenoval bom nemoje ljudstvo svoje ljudstvo, in neljubico ljubico; in zgodi se, da na mestu, kjer se jim je reklo: Vi niste moje ljudstvo, tam se bodo imenovali sinovi Boga živega‘.« — Rim. 9:21—26; glej tudi 1. Pet. 2:9, 10.

BOŽJI PROBLEM Z NJEGOVO »ŽENO«

7. Kdo je bil Ozea in iz katerega prevoda njegovih spisov je Pavel citiral?

⁷ Kdo je bil Ozea, iz čiger pisem je apostol Pavel citiral gornje besede? Ozea je bil prerok, ki je živel v devetem in osmem stoletju pred n. št. Apostol Pavel je vzel citate iz Ozee 1:10 in 2:23 v grški Septuaginti. Tam piše: »Zgodi se, da se jim na mestu, kjer se jim je reklo: ‚Niste ljudstvo moje‘ poreče: Sinovi ste mogočnega Boga.« »In zasejem si jo po deželi, in ljubil bom neljubljeno« in porečem njim, ki niso bili moje ljudstvo: Moje si ljudstvo, in ono poreče: Ti, Gospod, si moj Bog.« (The Septuagint Bible Charlesa Thomsona.)

8. Kakšen problem je po besedah, ki jih je Jehova izrekel po preroku Ozei, obstajal med njim in neljubljeno?

⁸ Jehova Bog tukaj govori po hebrejskem preroku Ozei, svojem govorniku. Z besedami »Ljubil bom neljubljeno (ali usmilim se nepomiloščene)«, je Jehova pokazal, da je med njim in njo, ki jo nekaj časa ni ljubil, obstajal problem. Način, kako o njem govori, daje spoznati, da gre za problem, ki je nastal v njegovem zakonu z njo. Primerja jo z ženo nekega moža.

9. O kom govori Jehova tako, kot da bi bil z njim poročen?

⁹ O kom pa govori Jehova tako, kot da bi bila z njim poročena? Ne govori o kaki dobesedni ženi. S svojimi besedami pokaže Jehova, da gre pri tem za ljudstvo, za izraelski narod, potomce patriarhov Abrahama, Izaka in Jakoba, torej za simbolično »ženo«, sestoječo iz naroda ali organizacije. Jehova je bil poročen z organizacijo dvanajsterih Izraelovih rodov. Na Bližnjem vzhodu je bila navada pridobiti ženo z nakupom, in na takšen način je bil narod dvanajsterih Izraelovih rodov zaupan svojemu Bogu, Jehovi.

10. Kdaj, kje in kako je bil sklenjen ta simbolični zakon?

¹⁰ Kdaj je bil ta zakon sklenjen? Leta 1513 pred n. št., potem ko je Jehova odkupil dvanajst Izraelovih rodov. Kako pa? Tako, da jih je osvobodil iz egipčanskega suženjstva. Pod vidnim vodstvom preroka Mojzesa jih je Jehova pripeljal pod goro Sinaj na arabskem polotoku. Tam jim je po posredniku Mojzesu predlagal, naj sklenejo z njim zavezo. Ta zaveza naj bi temeljila na zbiru zakonov, ki bi se jim izraelski narod s pripravljenostjo podredil, kakor se je takrat neka žena podredila moževi postavi. (Rim. 7:2) Z gore Sinaj je rekel Jehova Izraelcem: »Če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi, kajti moja je vsa zemlja; in bodete mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2. Mojz. 19:1—6) Zatem ko so bili Izraelci primerno poučeni, so radi sprejeli to zavezo.

11. Kako naj bi izraelski narod vzdrževal zakonski odnos med seboj in Jehovo?

¹¹ Na ta način je Jehova kot nebeški soprog tam v puščavi Sinaja sklenil zakonsko zvezo z izraelskim narodom, s svojo zemeljsko organizacijo, podobno ženi. Ta sveta zveza je postala veljavna po krvi, preliti z živalskimi žrtvami. Del te krvi je bil poškropljen po knjigi Božjega zakona in del po izraelskem ljudstvu. (2. Mojz. 24:1—8; Heb. 9:19, 20) Od takrat so bili Izraelci, dokler je veljala zaveza postave, dolžni zvestobo Jehovi, svojemu Bogu, kakor mora biti žena zvesta svojemu možu. Po desetih zapovedih so morali Jehovo oboževati kot svojega Boga, pri tem pa niso smeli uporabljati nobenih slik. (2. Mojz. 20:1—6) Smatrati so se morali za njegovo »posebno lastnino«, ki ne pripada nobenemu drugemu posestniku. Kot narod so bili Jehovi sveti in bi taki tudi morali ostati, tako da bi vedno ostali ločeni od ostalih narodov. S takšnim postopanjem bi ohranili zakonsko skupnost. — Jer. 2:2, 3; 31:31, 32.

12. Zakaj je za nas tako važen pregled zakona Jehove s takratnim izraelskim narodom in tega, kar je bilo s tem ponazorjeno?

¹² Danes so razveze zakonov na dnevnem redu. V teh primerih gre za zveze, v katerih sta udeleženi le dve osebi, mož in žena. Kakšni pa so bili izgledi za zakon med Jehovo in celim narodom, ki so mu pripadali milijoni ljudi? To vprašanje nas bo danes zanimalo, ker to, kar se je zgodilo s tem zakonom, je bila preroška slika tega, kar naj bi se zgodilo s podobno, pozneje sklenjeno zakonsko zvezo. To, kar se je zgodilo z zakonom med Jehovo in Izraelom, se je tikalo samo enega naroda. To pa, kar se godi s pozneje sklenjeno zakonsko zvezo, bo vplivalo na ves religiozni svet, da, na vso človeško družino. Z drugimi besedami, to bo zadevalo nas vse. To bi lahko za vsakogar med nami pomenilo nesrečo v bližnji prihodnosti. Zato je pregled Jehovinega zakona s takratnim izraelskim narodom in tega, kar je bilo s tem ponazorjeno, za nas tako važno.

KAJ JE PONAZARJAL OZEA

13. Zakaj je Jehova prenesel kraljestvo nad Izraelom od Savlove na Davidovo družino in pri kom se je končala Davidova kraljevska hiša?

¹³ Po nekaj stoletjih izraelski narod ni bil več zadovoljen s tem, da ima za kralja samo Jehovo, svojega nevidnega nebeškega soproga. Na njegovo zahtevo je zato leta 1117 pred n. št. dovolil, da je bil Savel iz Benjaminovega rodu maziljen za njihovega prvega človeškega kralja. Toda Savel je postal Jehovi nezvest. Zato Jehova ni dopustil, da bi kraljestvo nad vsem Izraelom pripadalo Savlovi družini, temveč ga je prenesel na Davida, Jesejevega sina iz Judovega rodu. Leta 1077 pred n. št. je začel David vladati kot kralj. Leta 1070 pred n. št. je Jeruzalem proglasil za glavno mesto svojega kraljestva, ki so mu pripadali vsi dvanajsteri rodovi. Ker se je David trdno držal pravega oboževanja, je Jehova sklenil z njim slavnostno zavezo, s katero je zagotovil njemu in njegovi hiši večno trajajoče kraljestvo. Davidova kraljevska rodovina se je zato končala pri Mesiji, ki bo kralj za vedno. — Dej. 13:20—24; 2. Sam. 7:1—17.

14., 15. a) Zakaj in kdaj je bilo kraljestvo Davidove rodovine zmanjšano? b) Kako je desetrodovno izraelsko kraljestvo prešuštvovalo in s katerim bogom je sklenilo zavezo?

¹⁴ Kralj Salomon, prvi Davidov potomec, je končno odpadel od čistega oboževanja Jehove, pravega Boga, in je pričel nespametno ravnati. Božja kazen za to je bila, da se je kraljestvo naslednikov kralja Salomona omejilo na dva rodova, namreč na Judo in Benjamina, ker pod vladarstvom Roboama, sina kralja Salomona, je od njega odpadlo deset rodov in vzpostavilo neodvisno kraljestvo, nad katerim je bil za kralja postavljen Jeroboam, Nebatov sin. Ta uporni kralj je vpeljal posebni kult, da bi s tem nadomestil oboževanje Jehove v Salomonovem templju v Jeruzalemu. Deset rodov Izraela je napeljal k oboževanju dveh zlatih telet, od katerih je eno stalo v Betelu, drugo pa v Danu. V Omrijevih dneh, ki je bil sedmi kralj desetrodovnega izraelskega kraljestva, je bilo zgrajeno mesto Samarija in proglašeno za deželno glavno mesto.

¹⁵ Sin kralja Omrija, Ahab, je v Samariji vpeljal oboževanje Baala, boga Sidoncev, in mu je tam postavil tempelj. (1. kra. 16:23—33) S tem nezvestim postopanjem je desetrodovno izraelsko kraljestvo prešuštvovalo: zapustilo je nebeškega soproga vsega izraelskega ljudstva in je vstopilo v nemoralno zvezo s krivim bogom Baalom kot narodnostnim soprogom. (Ozea 9:10)

16. Kako so se v religioznem pogledu obnašali kralji kraljestva Jude do časa Ezekije?

¹⁶ In kaj lahko rečemo za kraljestvo dvorodovnega kraljestva Jude? Omahovali so med čistim oboževanjem Jehove in oboževanjem krivih bogov. Kralj Ahaz, dvanajsti kralj, računano od Davida, se je obrnil k oboževanju krivih bogov. Zaprl je celo vrata Jehovinega templja v Jeruzalemu. Toda njegov sin, Ezekija, jih je spet odprl in v kraljestvu Jude obnovil čisto oboževanje. Ozeevo blagoslovljeno preroško delovanje se je raztezalo vse v vladanje kralja Ezekije. Nahajal se je sredi dogajanja, o katerem je govoril.

NEPRIJETNA SLUŽBENA NALOGA

17., 18. Katero službeno nalogo je dobil Ozea in zakaj vemo, da njegovo poročilo o tem ni proizvod domišljije?

¹⁷ Le kako bi se počutil, če bi oče, ko prideš v za ženitev godna leta, od tebe zahteval, poročiti ženo, ki bo pozneje prešuštvovala in te končno zapustila zaradi ljubimca? Gotovo bi ti bilo to zoprno. Toda približno tako se je godilo Ozei. Njegova zgodba ni nobena izmišljotina, proizvod domišljije, ni legenda.

¹⁸ Ta Ozea, ki je zgodovinska osebnost, nam posreduje dejstva v knjigi, ki nosi njegovo ime. Njegova zanesljivost se lahko dokaže z najmanj sedmimi citati v pozneje napisanih navdihnjenih spisih (od Matevža do Razodetja).a Celo osnovatelj krščanstva ga je citiral. Zato imamo vse razloge, da resno jemljemo poročilo Ozee o službeni nalogi, ki jo je dobil kot Jehovin prerok, nikar ne mislimo, da gre pri tem samo za izmišljeno zgodbo, ki bi bila v veselje prijateljem pornografskih spisov. Ker se preroški pomen Ozeevega načina postopanja točno prilega zgodovini še danes živečega ljudstva, smo res lahko prepričani o tem, da je poročilo resnično.

19. V času vladanja katerih kraljev Jude in Izraela je deloval prerok Ozea po lastnih besedah?

¹⁹ Ozea v uvodu točno pokaže, v katerem času zgodovine dvanajsterih rodov Izraela, ki se lahko dokaže, je živel, ko se predstavi z besedami: »Beseda Jehovina, ki je prišla Ozeu, sinu Beerijevemu, v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Judovih, in v dneh Jeroboama, sina Joasa, kralja Izraelovega.« (Ozea 1:1) Uzija, Jotam, Ahaz in Ezekija so bili potomci kralja Davida in so vladali v Jeruzalemu nad dvorodovnim kraljestvom Jude. Uzija je pričel kot kralj vladati leta 829 pred n. št., Ezekijeva vladavina pa se je končala leta 716 pred n. št. Čas vladanja teh kraljev je torej zajemal skupaj 113 let. Jeroboam, Joasov sin je bil drugi v rodovini kraljev desetrodovnega izraelskega kraljestva, ki je nosil to ime. Bil je torej Jeroboam II.

20. Čigav pravnuk je bil Jeroboam II. in v katerem času med vladavino tega kralja je pričel Ozea svojo preroško pot?

²⁰ Praded tega Jeroboama je bil kralj Jehu, Nimsijev sin. Jehu je iztrebil Baalov kult v desetrodovnem kraljestvu Izraela in je dal Jezabelo, ki je z nesramnimi sredstvi pospeševala ta kult v Izraelu, vreči skozi okno, da je obležala mrtva. Jeroboam II. je začel vladati kot kralj, ko je bil Amasija kralj nad Judo. Jeroboamovo vladanje je potekalo delno še v času vladanja kralja Uzije, naslednika Amasije. Jehova Bog je torej Ozeo postavil za preroka v času, ko sta vladala Jeroboam in Uzija oziroma po letu 829 pred n. št.

21. Kakšno ženo naj bi si po Jehovinih besedah vzel Ozea in zakaj?

²¹ Ali si lahko zamislimo, kako je verjetno reagiral Ozea, ko se je zgodilo, kar poroča zatem? »Ko je Jehova prvič govoril po Ozeu, mu je rekel: Pojdi, vzemi si ženo nečistnico in otroke, rojene iz nečistosti; kajti dežela nesramno nečistuje, ne hoteč hoditi za Jehovo.« — Ozea 1:2.

22. V kakšnem smislu je bila žena, ki naj bi jo Ozea poročil, »žena nečistnica« in v kakšnem smislu naj bi njeni otroci postali »otroci nečistosti« in zakaj?

²² Ali nas pretrese, ko izvemo, da je Ozea na začetku svoje preroške poti dobil takšno povelje? Jehova mu ni zapovedal, naj poroči ženo, ki je bila nečistnica. Žena, s katero naj bi se Ozea poročil, ni označena kot žena (ali ženska), ‚ki nečistuje‘, temveč Jehova jo je imenoval »ženo nečistnico« (dobesedno: nečistosti). Sicer pa ta žena, ki je vendar ponazarjala Jehovino zemeljsko »ženo«, ne bi sodila v to sliko, če bi bila že od začetka pohotna nečistnica. Jehova se je poročil z moralno čisto »žensko«, z devico, da bi mu v duhovnem smislu rodila zakonske otroke. Izraz »otroci nečistosti« torej preroško pokazuje, kakšne »otroke« bo Jehova v duhovnem smislu dobil, to se pravi, kakšni bodo ti »otroci« postali. Zakaj? Ker pravi Jehova: »Kajti dežela nesramno nečistuje, ne hoteč hoditi za Jehovo.« S tukaj omenjeno »deželo« je mišljeno desetrodovno izraelovo kraljestvo.

23. Katero žensko je vzel Ozea za ženo in katerega otroka mu je rodila?

²³ Ozea je poslušal Božjo zapoved, čeprav so bili izgledi za dober zakon trenutno zanj slabi. Tako se je pričela njegova pot Jehovinega preroka. »Šel je torej in vzel Gomero, hči Diblaimovo; in spočela je in mu rodila sina.« — Ozea 1:3.

24. Kako naj bi se deček imenoval po Jehovini besedi in zakaj?

²⁴ Ta Ozeev sin je bil zakonski, ni bil »sin nečistosti«, ki bi ga Ozea moral posinoviti. Kakšno ime naj mu da Ozea osmi dan po rojstvu, ko ga je bilo treba obrezati? Ker naj bi bilo otrokovo ime preroško, je Jehova, ki je vodil to dramo, povedal, kako naj ga Ozea imenuje. Ime naj bi opozarjalo na neki Jehovin namen. »In Jehova mu veli: Daj mu ime Jezreel; zakaj še malo časa, in maščeval bom kri, prelito v Jezreelu, nad hišo Jehujevo in storim konec kraljestvu Izraelovemu. In zgodi se tisti dan, da starem lok Izraelov v dolini Jezreelski.« — Ozea 1:4, 5.

25. a) Kateri kraljevski hiši in narodu je bila s tem napovedana nesreča? b) V kakšnem smislu izraelski narod, Jehovina »žena«, ne bi smel prelomiti zakona?

²⁵ Tako naj bi nad dinastijo kralja Jehuja — in sicer po četrti generaciji — kakor tudi nad desetrodovno izraelsko kraljestvo prišla nesreča. To kraljestvo je obsegalo večji del nekoč združenega dvanajstrodovnega izraelskega kraljestva, prvotnega izraelskega naroda. Ta narod je leta 1513 pred n. št. v sinajski puščavi z Jehovo Bogom sklenil duhovno zakonsko zvezo. To se je zgodilo, ko je bila med Izraelom in Jehovo sklenjena Mojzesova zaveza, zaveza postave. Po določilih te zakonske zveze naj bi dvanajstrodovni Izrael ostal zvest Jehovi, tako da bi oboževal le njega. Ne bi smel postati kriv za zakonolom, s tem da bi ga zapustil in oboževal krive bogove.

26. Koga je ponazarjala Ozejeva žena?

²⁶ Jehovin zakon z Izraelom je bil ponazorjen z zakonom Ozee z Gomero, katere ime pomeni »dovršitev«. Zato je razumljivo Gomera ponazarjala izraelski narod. V dneh Ozee pa so rodovi, iz katerih je nastalo desetrodovno kraljestvo Izraela, ponazarjali ves Izrael. Ko je to kraljestvo obstajalo že preko 150 let, je postala »dežela« zares takšna, kakor jo je opisal Jehova, ko je rekel: »Dežela nesramno nečistuje, ne hoteč hoditi za Jehovo.«

27. V kakšnem stanju se je nahajal izraelski narod po Ozei 10:1, 2, čeprav je bil prvotno čist?

²⁷ Ko je bil pod prerokom Mojzesom osnovan izraelski narod, se je nahajal v čistem stanju, sedaj pa so se od Jehove navdihnjene besede preroka Ozee nanašale nanj (Ozea 10:1, 2): »Izrael je košata trtab, ki je poganjala sadove svoje. (Divja trta je bila Izrael, in bogato je rodila /po prevodu Moffatta/.) Čim obilneje jim je bilo sadu, tem bolj so množili oltarje; čim boljša njih dežela, tem lepše so delali poslikane stebre (posvečene kamne, Enotni prevod). Razdeljeno je njih srce, sedaj se bodo pokorili.«

PREROŠKI POMEN IMENA »JEZREEL«

28. Kaj pomeni ime Jezreel in zakaj je bilo to ime primerno zaradi svojega preroškega pomena za Ozejevega sina?

²⁸ Glede na to, kar je hotel ukreniti Jehova proti v duhovnem smislu zakonolomnemu Izraelu, je rekel Ozei, naj svojega prvega sina, ki mu ga je rodila Gomera, imenuje Jezreel. To ime je bilo zelo primerno, ker v Ozeevem jeziku (hebrejščina) pomeni »Bog bo sejal«. Da, Bog bo sejal«, toda ne v dobrem smislu. Na tem mestu ima beseda »sejati« pomen »raztrositi« ali »razkropiti«, ker če sejemo seme, ga raztresemo. Proti Jehujevi kraljevi hiši usmerjeno Jehovino ukrepanje, ki naj bi bilo podobno trošenju semena, bo pomenilo zaton te dinastije, njen razpad. Podobno postopanje proti desetrodovnemu kraljestvu Izraela bi pomenilo razpad, njegovo uničenje. — Primerjaj Luk. 22:31.

29. Kako je postopal kralj Jehu z Baalovim kultom? Kako pa se je obnašal do oboževanja telet in katere zapovedi je s tem kršil?

²⁹ Jezreel je bila prestolnica kralja Ahaba iz Izraela, čigar glavno mesto je bila sicer Samarija. Jezreel je bil pozneje tudi prestolnica Jehujeve kraljeve dinastije. Jehu je v poslušnosti Jehovini nalogi neusmiljeno iztrebil iz izraelskega kraljestva Baalov kult. Toda še naprej je oboževal zlati teleti in ni šel v Jeruzalem, da bi oboževal Jehovo. Z oboževanjem malikov je Jehujeva hiša prestopila drugo od desetih zapovedi. Kršil je tudi zapoved: »Ne ubijaj.« — 2. Mojz. 20:2—6, 13.

30. Kako je Jehova obračunal z Jehujevo hišo zaradi prelivanja krvi v Jezreelu?

³⁰ Sčasoma je kraljevska dinastija Jehuja, ki je oboževala teleti in je imela svoj sedež v Jezreelu, postala znana po prelivanju krvi. Tega Bog, ki je dal deset zapovedi, ni mogel prezreti. Zato je rekel: »Maščeval bom kri, prelito v Jezreelu, nad hišo Jehujevo.« (Ozea 1:4) Ravno tako se je tudi zgodilo. Vladarstvo dinastije kralja Jehuja nad Izraelom je doživelo boleč konec, ko je bil Zaharija, sin Jeroboama II., umorjen, zatem ko je vladal šest mesecev. — 2. kra. 15:8—12.

31. Kako je Jehova dopustil, da je kraljevska vladavina Izraelove hiše propadla in kako je to odgovarjalo izrazu »dolina Jezreelska«?

³¹ Na ta način se je končala dinastija kralja Jehuja nad Izraelom leta 791 pred n. št. Desetrodovno kraljestvo Izraela pa je zatem obstajalo še enainpetdeset let, namreč do leta 740 pred n. št. Nato je Jehova ‚storil konec kraljestvu Izraelovemu‘. (Ozea 1:4) Uporabil je asirsko svetovno silo, da je ‚strl lok Izraelov v dolini Jezreelski‘. Zavzetje Samarije, Izraelovega glavnega mesta, je bilo za odpadni narod ponižanje. Njegova moč je bila kakor raztresena, ko so bili preživeli Izraelci odpeljani v daljnje province asirskega kraljestva, torej razkropljeni kakor seme. To strašno doživetje je odgovarjalo simboličnemu pomenu izraza »dolina Jezreel (Bog bo sejal seme)«. Bilo je ravno nasprotno od tega, kar se je zgodilo, ko je sodnik Gideon, osvoboditelj Izraela, s samo 300 izbranimi vojščaki razkropil roparske Madiance nedaleč od Megida, v bližini »doline Jezreelske«. (Sodn. 6:33, 34) Leta 740 pr. n. št. pa ni bilo nobenega osvoboditelja in desetrodovno kraljestvo Izraela se ni bilo sposobno boriti. Zato je prenehalo obstajati oziroma je propadlo.

32. Zakaj naj se trudimo ugotoviti, kaj pomenijo te stvari za nas v dvajsetem stoletju?

³² Ali vemo, kaj vse to za nas danes pomeni? To nam mora biti jasno, ker se omenjene stvari znova odigravajo danes, v dvajsetem stoletju, v zvezi s protisliko v duhovnem smislu zakonolomnega, nezvestega Izraela. Ta protislika je krščanstvo, ki mu v vsem svetu pripada skoraj ena milijarda cerkvenih članov. Glede nesreče, ki grozi krščanstvu, bi se lahko vprašali: »Komu izkazuje Jehova Bog usmiljenje?« Izvedeli bomo, če nadaljujemo s pregledovanjem Jehovinega postopanja s prerokom Ozeo.

[Podčrtni opombi]

[Tabela na strani 327]

KRALJI JUDE IN IZRAELA V DNEH OZEE

(Leto kronanja)

Kralji Jude pred n. št. Kralji Izraela

Okoli 843 Jeroboam II.

Uzija (Azarija) 829

okoli 792 Zaharija

791 Salum

okoli 790 Menahem

780 Pekahja

778 Pekah

Jotam 777

Ahaz okoli 761

okoli 748 Hosea (Ozej)

Ezekija okoli 745