Bodite sveti, ker je Jehova svet
»Po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju.« 1. Pet. 1:15.
1. Na kaj bi lahko mislil nekdo, ko sliši besedo »svet«?
NA kaj pomisliš, ko slišiš besedo »svet«? Ali je »svetost« v tvojih očeh nekaj nedosegljivega, lastnost, ki je ne moreš nikoli doseči? Ali misliš, da zahtevam »svetega« ne bi bil nikoli dorasel? Ali pa si zamišljaš »svetega« tako kakor krščanstvo ali poganski svet predstavlja svoje »svetnike« — kot nekoga, ki dela pobožen obraz, je na poseben način oblečen, hoče biti posebno pobožen in se ima za nekaj boljšega? Če si pod besedo »svet« predstavljaš nekaj takega, potem moraš spoznati še biblijski pomen tega izraza.
2. Kaj pomenijo hebrejske in grške besede, ki so prevedene s »svet« in »svetost«?
2 Besedi »svet« in »svetost«, ki se pojavljata v Bibliji, sta prevod hebrejskih besed in sta očitno izpeljani iz korena, ki pomeni »biti čist«, »nov ali svež, neomadeževan«. Te hebrejske besede se uporablja v dobesednem smislu, pa tudi — kar je še važnejše — v duhovnem ali moralnem smislu. Nanašajo se torej v glavnem na moralno čistost. Nadalje pomenijo »ločen«, »izločen« ali »posvečen Bogu«. V Krščanskih grških spisih imata obe besedi »svet« in »svetost« prav tako smisel oddeliti se za Boga in se nanašajo na čistost ali popolnost življenja nekega človeka.
3. Kateri dve točki omenja Peter v svojem navodilu, ki ga beremo v 1. Pet. 1:14—16, in kaj nas navaja, da upoštevamo te besede?
3 Če smo doumeli smisel teh besed, lahko tudi razumemo, zakaj je apostol Peter pisal opominjajoče besede, ki so zapisane v 1. Pet. 1:14—16: »Kakor otroci pokorščine se ne ravnajte po prejšnjih željah v času nevednosti svoje, marveč po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju, kajti pisano je: ‚Sveti bodite, ker sem jaz svet‘.« Ali si opazil, da omenja Peter v tem navodilu dve točki? Najprej pravi »Ne ravnajte (oblikujte, NS) se po prejšnjih željah v času nevednosti svoje,« in nato govori o tem, naj postanemo »sveti«. Kaj nas navaja, da sledimo temu navodilu? Predvsem bi želeli biti »sveti«, ker je Jehova »svet«. Peter je vendar rekel: »Sveti bodite, ker sem jaz svet.«
DOSEČI SVETOST
4. Kako lahko dosežemo svetost in kakšno vlogo igra resnica v zvezi s tem?
4 Ker je svetost ena od Božjih lastnosti in smo mi nepopolni, se postavlja vprašanje, kako lahko svetost dosežemo? Iz gornjih besed iz 1. Pet. 1:14 je razvidno, da moramo biti poslušni kakor otroci, ker je v 22. vrsti nato rečeno: »Ker ste očistili duše svoje v pokorščini resnice.« Da bi torej dosegli svetost, moramo do resnice, ki jo najdemo v Božji besedi, pokazovati »otroško poslušnost«. Jezus je vedel, kakšnega pomena je »resnica« za človeka, ki želi biti svet v Božjih očeh, ker pravi po Jan. 17:17: »Posveti jih v resnici: tvoja beseda je resnica.« Da bi torej lahko bili »sveži«, »čisti« ali »neomadeževani« in za Boga »izločeni«, moramo biti poslušni resnici in pustiti, da vpliva na naše življenje.
5. a) Kaj bi storili, če resnici ne bi bili več poslušni? Katera dva primera imamo za to? b) Kaj je greh? Kako lahko preprečimo, da grešimo proti Bogu?
5 Biti nam mora jasno, da je poslušnost resnici enakega pomena kakor poslušnost Stvarniku. Biti neposlušen resnici, s tem da se vrnemo k običajem in poželenjem, ki smo jih prej imeli, bi pomenilo grešiti zoper Jehovo. David je prišel do tega spoznanja, ko je razmišljal o svojem prešeštnem odnosu z Batsebo. Potem ko je obžaloval prestopek, je izrekel globoke besede: »Tebi (Jehovi), tebi samemu sem grešil in storil, kar je zlo tvojim očem.« (Ps. 51:4) Tudi izgubljeni sin je prišel do tega spoznanja, ko se je po razvratnem, nesvetem življenju, ki ga je nekaj časa živel, spet zavedel. Takole se je izrazil: »Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj!« (Luk. 15:18) Ker se pojem greh pojasnjuje kot moralni prestopek, kot zgrešitev cilja — popolnosti, postane kristjan, ki greši, nesvet, omadeževan ali nečist. Hvaležnost za vse, kar je storil Jehova, naj kristjana navede, da stori vse, kar more, da ostane resnici zvest, in ji je poslušen, namesto da bi postal neposlušen in tako grešil zoper Jehovo.
6. Ali je bila svetost, ki naj bi jo dosegli Izraelci, omejena le na stvari iz religioznega življenja? Utemelji svoj odgovor.
6 Jehova je hotel, da bi bili Izraelci, ki so bili dolga leta njegovo ljudstvo, sveti, da bi mu bili vedno bolj podobni. Da bi to bolje razumeli, si na kratko oglejmo Božji način postopanja s svojim ljudstvom, ki je bilo pod Mojzesovim zakonom. Bog je rekel Izraelcem: »Sveti bodite, zakaj jaz Jehova, Bog vaš, sem svet.« (3. Mojz. 19:2) Katera življenjska področja je s tem v zvezi omenil? Ali je govoril o stvareh, ki zadevajo religiozno življenje? Ne. Iz spremljajočega teksta — ostalih petintridesetih vrst tega poglavja — se vidi, da je govoril o stvareh, ki so zadevale vsako življenjsko področje židovskega ljudstva. Omenil je na primer krajo, nepristranost v sodnih izrekih, uteži in mere, stališče do invalidov, kakor so slepi in nemi, in tudi obnašanje na seksualnem področju. Vse življenje Izraelcev je torej moralo biti sveto. Če bi se takrat držali Božjega merila za svetost, bi lahko bili »sveto«, čisto ljudstvo, ljudstvo, ki bi bilo oddeljeno ali ločeno od posvetnih narodov in bi bilo posvečeno izključno Jehovi. Predpisi o hrani in higieni kakor tudi zakoni o morali, ki jim jih je dal Bog, naj bi jih stalno spominjali na to, da so bili zanj izbrani in posvečeni. — 3. Mojz. 22:31, 32.
POJASNJEN POMEN SVETOSTI
7. a) Kaj je moral storiti Bog, ker so lahko Izraelci postali »sveti« samo do določene stopnje? b) V katerem pogledu je bila Jezusova vest njegovim sodobnikom v pomoč?
7 Izraelci pa so lahko postali očiščeni, od takratnega sveta ločeni in »sveti« samo do določene stopnje. Zato je bilo potrebno, da je Bog poslal Jezusa na zemljo, da je dal ljudem nadaljnja pojasnila o svojem Očetu in njegovih čudovitih lastnostih — pravičnosti, čistosti in svetosti. Nauki Jezusa Kristusa so lahko povzročili, da so sprejemljivi ljudje dosegli višjo stopnjo svetosti kakor Izraelci pod Mojzesovo postavo. Njegovo poučevanje je šlo do srca tistim, ki so bili pripravljeni sprejeti Božjo vest. Pomagalo jim je, da so postali bolj podobni Jehovi, da so ga bolje spoznali in tako razvili z njim zaupnejši odnos, kakor je bilo mogoče tistim, ki so živeli na zemlji pred Jezusovim prihodom. — Jan. 1:18.
8. Zakaj je šel Jezus, ko je navajal Mojzesov Zakon, še dalje in katera dva primera ponazarjata to?
8 Jezus je v času službe, ki mu jo je zaupal Bog, pogosto navajal Mojzesov zakon. Šel pa je še dalje. Kako? Tako da je pojasnjeval motive in razloge, ki bi lahko dajali povod za določene postopke. Jezusa je zanimalo, kaj je v srcu človeka. To je ponazoril s tem, ko je nekoč v zvezi z Mojzesovo postavo govoril o umoru in zakonolomu. Rekel je: »Slišali ste, da je rečeno starim: ‚Ne ubijaj; kdor pa ubije, bo odgovarjal sodnemu zboru.‘ A jaz vam pravim, da vsak, kdor se neprestano jezi na brata svojega, bo moral odgovarjati sodnemu zboru; kdorkoli pa izreče bratu svojemu neizgovorljivo besedo prezira, pride pred veliki zbor; a kdorkoli reče: ‚Ti zaničevanja vredni nespametnež‘, zapade ognju gehene.« (Mat. 5:21, 22, NS) Ko je zatem govoril o prešuštvovanju, je rekel: »Slišali ste, da je rečeno starim: ‚Ne prešestvuj‘. A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešestvoval ž njo v srcu svojem.« — Mat. 5:27, 28.
9. a) Kakšna razlika je obstajala med Mojzesovim zakonom in Kristusovimi nauki? b) Kaj je Jezus poudaril v svojih naukih ?
9 O obeh teh primerih se jasno spozna, kako so Kristusovi nauki, kar zadeva svetost nekega človeka, prekašali nauke Zakona. Pod Zakonom je bil Izraelec, ki je prešuštvoval ali koga umoril, obsojen na smrt. Kristjan pa je za razliko lahko postal kriv v Jehovinih očeh že zaradi misli in nagibov; moral je imeti čisto srce. (Mar. 7:18—23) Kristjan, ki je gojil slabe misli in nečiste želje, ni mogel pričakovati, da bo dosegel svetost, ki bi odsevala Jehovino svetost. (Fil. 4:8; 2. Kor. 3:18) Jezus je torej poudaril temeljna načela, na katerih je počival Mojzesov zakon. Poudaril je duh zakona, ki so ga učitelji postave puščali ob strani.
10. Kakšno prednost so imeli Jezusovi nasledniki in kaj je rekel Peter o teh izbranih kristjanih?
10 Apostoli in drugi Jezusovi nasledniki, so si ta nasvet vzeli k srcu, tako da so se trudili v svojem življenju uporabljati temeljna načela in duh Zakona. To jim je pomagalo doseči »svetost«, ki se je od njih pričakovala. Dosegli so jo na osnovi svoje vere v spravno vrednost žrtve Jezusa Kristusa. Peter je označil krščansko skupščino za »sveti narod«, narod, ki je bil od sveta popolnoma oddeljen ali ločen in izbran za službo svojemu Bogu. (1. Pet. 2:9) Njegovi člani so bili sicer nepopolni, toda v Jehovinih očeh so bili »sveti«, čisti in krepostni.
11. Kaj je rekel Malahija o delu čiščenja in kdaj se je to delo pričelo?
11 Malahija, mož Božji, je že pred Jezusovim prihodom na zemljo napovedal, da bo Jehova v času konca sedanjega sestava stvari izvedel delo čiščenja. To delo je opisal takole: »Kdo pa more prenesti dan prihoda njegovega in kdo obstoji, kadar se on prikaže? Kajti on bo kakor ogenj topilca in kakor lug belilca.« (Mal. 3:2, 3) Računanje časa in dogodki, ki se izpolnjujejo po biblijskih prerokbah, dajejo spoznati, da se je to delo čiščenja pričelo kmalu po vzpostavitvi Božjega Kraljestva leta 1914. Kakor je Jehova v preteklosti čistil svoje ljudstvo, tako je moral tudi v sedanjem času ljudstvo, ki je nosilo njegovo ime, postopoma očiščevati, da bi postalo njegov svet narod.
POSTOPNO ČIŠČENJE
12.–16. Kako se je postopalo v zvezi z delom čiščenja a) z zmotnimi nauki, b) proti nemoralnim postopkom, kakor tudi c) proti uživanju drog in tobaka?
12 Kakšne spremembe pa so bile v teku časa potrebne v novodobni krščanski skupščini po vsem svetu in pri vsakem posamezniku, ki ji je pripadal? V čem je bilo po Malahiji napovedano delo čiščenja? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, se prestavimo v duhu v čas med leto 1880 in 1940, ko sta bila predsednika Družbe Stražnega stolpa C. T. Russell in J. F. Rutherford. Opustiti se je moralo zmotne nauke o peklu (Prop. 9:5, 10) in nauk o trojici (Jan. 14:28; 1. Kor. 11:3). Nadaljnji korak za čiščenje pravih kristjanov je bila odprava praznovanja rojstnih dni (Prop. 7:1). Potem je prišel čas, da se predoči pravim kristjanom nujnost ločitve od sveta in njegovih sporov in tako jim je bila pojasnjena tudi ta točka. — Jan. 15:19; 17:16.
13 V letih po drugi svetovni vojni se je pričela v zastrašujočem obsegu širiti v svetu nemorala. Njen pokvarjeni vpliv bi lahko deloval tudi na čisto Božjo organizacijo. Jehova pa se je zanimal za svoje ljudstvo in je zato uporabil — kakor v preteklosti — svoj posredujoči kanal, da je svoje ljudstvo ljubeče poučil in ga varoval pred umazanijo, po kateri bi lahko bilo omadeževano in bi postalo nesveto. (Mat. 24:45—47) Posebno od leta 1946 se je posvečalo moralni čistosti članov Gospodovega ljudstva več pozornosti kakor prej. (2. Kor. 7:1) Leta 1952 je bil vpeljan ukrep, zasnovan na Pismu, da se prestopnikom odtegne skupnost. Osebe, ki so storile težak prestopek, kakor je prešuštvo ali nečistovanje, so bile izključene iz skupščine, če se niso pokesale. (1. Kor. 5:11—13) Božja organizacija ni trpela nikogar, ki ni bil pripravljen ostati v Jehovinih očeh čist in neomadeževan.
14 V 1960. letih je postalo v svetu navada, da so mladi ljudje sklepali »trdna poznanstva« in se predajali strastnemu ljubimkanju, ki pospešuje spolno vzburjenje. Ali se je bilo bati, da se lahko z »razbrzdanostjo« in nečistimi navadami umaže in oskruni tudi naša mladina? (Efež. 4:19) Da! Zato je Jehova po svoji organizaciji opozoril na to, da takšne navade za »sveto« ljudstvo niso primerne. Bilo je pokazano, da je »trdno poznanstvo« za odrasle, ki se nameravajo poročiti. »Trdno poznanstvo« naj za kristjane ne služi za kratkočasje, temveč naj ga imajo za resno zadevo, ker naj končno vodi do častnega zakona. — Heb. 13:4.
15 Zadnja leta se je v ogromnem obsegu razširila homoseksualnost. Homoseksualci pravijo, da bodo poskrbeli za to, da jih bo javnost priznala in ponosni so na to, da so takšni. Nedvomno bi lahko postalo to izpodkopavanje moralnih meril za sveto Božje ljudstvo nevarno. Skupščine so bile zato opozorjene in prestopniki so bili iz njih odstranjeni. Tudi na druge nečiste navade — na primer na samozadovoljevanje, ki lahko vodi do homoseksualnosti — je bilo resno, toda z razumevanjem opozorjeno, da bi se pomagalo posameznikom ostati čisti v Jehovinih očeh. Pozneje se je pojavil še nadaljnji problem, ki je zahteval pozornost. Nekateri člani Božjega naroda so se oskrunili v Božjih očeh z nenaravnim postopanjem v zvezi s spolnimi odnosi v zakonu, na primer z oralnimi in analnimi spolnimi odnosi. Stražni stolp je odklonil takšne umazane navade in je poročenim opozarjajoče predočil, kako misli Bog o tem. Nadalje je bilo pokazano, da nečistost (grško: porneia), ki je v Božjih očeh tako gnusna, vključuje vse oblike spolne nemorale. (1. Kor. 6:9, 10) Ta pouk je bil zelo cenjen in vsi, ki so opustili takšne nečiste navade, so postopali kakor David, ki je nekoč svojemu nebeškemu Očetu usmeril modro prošnjo: »Skritih me odveži pregreškov!« — Ps. 19:12.
16 Šele pred kratkim je Jehova pozornost svojega »svetega« ljudstva, njemu predanih in krščenih kristjanov, ki niso pripravljeni opustiti uživanja mamil in tobaka, usmeril na to, da jim odtegne skupnost. Misel, da povzroča tobak omadeževanje »mesa in duha«, pravzaprav ni nova. V teku let je bilo v izdajah Družbe Stražnega stolpa objavljenih že stotine napotkov, ki so Božje ljudstvo opozorili na nezdružljivost kajenja z nauki Svetega pisma. Zato je prišel za Boga čas, da odstrani iz svojega ljudstva tiste, ki niso hoteli razumeti, da morajo biti čisti vsakega onesnaženja mesa in duha. Samo v Združenih Državah je moralo biti od maja 1974 izključenih preko 2000 oseb, ker te nečiste navade niso opustili. Niso bili pripravljeni, kakor je rekel Pavel, ‚dopolnjevati svetosti v strahu Božjem‘. — 2. Kor. 7:1.
17. Kako je Bog svoje ljudstvo kot celoto varoval in kaj se naj zato vsak posameznik vpraša?
17 Ti in podobni primeri jasno pokazujejo, da Jehova svoje ljudstvo postopoma »izpolnjuje«. Kakor vodi oče na sprehodu skozi gozd za roko svojega majhnega otroka, da se ne bi spotaknil in padel, tako je tudi naš nebeški Oče v teku let vodil svoj narod. Vsak korak, ki smo ga naredili z Jehovino pomočjo, je bil potreben. Čim se je pojavilo nekaj, kar bi lahko njegovo ljudstvo oskrunilo ali omadeževalo, je nastopil proti temu. Skupščine so bile opozorjene na to in njegovo ljudstvo je bilo pravočasno pripravljeno na spremembe. Mi smo torej »čiščeni«, da bi lahko Jehovino svetost bolje odsevali. Nastaja vprašanje, kaj delamo kot posamezniki. Ali smo bili v koraku s temi važnimi spremembami? Da bi odgovorili na to vprašanje, naj vsak preišče svoje srce.
STALNO NAPREDOVATI V SVETOSTI
18. Zakaj nas Jehova opozarja na svoja sveta merila in kako postopa, če se spotaknemo?
18 Zavedajmo se, da se sveta Božja merila ne spreminjajo. V Bibliji so stalno zapisana. Bog nam to dejstvo vodi pred oči samo zato, ker želi, da bi bolje razumeli v njegovi besedi postavljena temeljna načela in zakone in še bolje spoznali njegova pota, da bi lahko njegovo svetost še bolje posnemali. Če se spotaknemo in pademo, ima z nami potrpljenje. Ima sposobnost vživljanja, »spominja se, da smo prah«. (Ps. 103:14) Ne grozi, da nas bo zaradi vsakega malenkostnega prestopka izključil iz Skupnosti, temveč nam daje priložnost še bolje spoznati njegove poti in njegove lastnosti.
19. Kako bi bilo mogoče sprejeti nezasluženo Božjo dobroto, toda zgrešiti njen namen?
19 Mi pa ne želimo najprej sprejeti Božjo nezasluženo dobroto, nato pa zgrešiti namen, zaradi katerega smo bili pripeljani v njegovo čisto organizacijo. (2. Kor. 6:1) Ne smemo biti ravnodušni ali vse sprejemati kot samo po sebi razumljivo. Tudi ne smemo obstati. Resno moramo jemati Božjo besedo in pouk Božje organizacije. Nove informacije si moramo vzeti k srcu in se odkritosrčno truditi, da odgovarjajoče postopamo. V čisti Božji organizaciji smo, da bi mu bili v slavo in čast. Če tega ne delamo, tedaj zgrešimo cilj, zaradi katerega smo postali čisti in »sveti«. Ali bi tedaj lahko pričakovali, da nas Bog podpira in blagoslavlja?
20. a) Kako vlada Bog? b) Kaj bi pokazali z neupoštevanjem njegovih navodil?
20 Bog vlada z ljubeznijo. (1. Jan. 4:16) Želi, da bi vse delali zato, ker je pravilno. Lahko se zgodi, da nam bo v bodočnosti nekaj, na kar nas Bog opozarja, v preizkušnjo. Tiče se lahko nečesa, kar nam je ljubo in drago. Kaj bomo storili? Bomo oklevali odgovarjajoče postopati in bomo tu ali tam razmišljali, kaj bi bilo nam ljubše? Mar se ne bi morali v tem primeru vprašati, če si Božjo vladavino resnično želimo? Če ne bi sledili Božjemu vodstvu po njegovi organizaciji, mar ne bi dali spoznati, da odklanjamo Božjo vladavino?
21. Kaj uporablja danes Bog, da postane njegovo ljudstvo »sveto«?
21 Pri vsaki novi publikaciji, ki jo dobimo po razredu »hlapca«, ugotavljamo — bodisi da pripadamo »maziljencem« ali »veliki množici« — da smo opozorjeni na nove vidike Jehovinih svetih meril. Na ta način se čistimo, ne pa z vedno daljšim seznamom razlogov, zaradi katerih se nam lahko odtegne skupnost. Kakor pravi Peter, se čistimo po naši poslušnosti: »Očistili (ste) duše svoje v pokorščini resnice.« (1. Pet. 1:22) Kot celota je Jehovino ljudstvo to očitno storilo. Važno pa je, da tudi mi, posamezniki, sprejmemo to, kar dela Jehova danes za nas. Na ta način povzroča, da postajamo »sveti«, kakor je on »svet«.
22. Kaj naj storimo, namesto da se opravičujemo zaradi svojih slabosti?
22 Mi želimo biti podoba svojega nebeškega Očeta. Zato se moramo truditi, da ostanemo čisti, in to tem bolj, kolikor bolj postaja svet umazan in nemoralen. Ne smemo se izgovarjati s tem, da smo slabi in nepopolni, temveč moramo težiti za tem, da se poboljšamo. Stalno moramo z vsemi močmi delati na tem, da postanemo Jehovi bolj podobni. Če bi se nam kdaj zazdelo breme pretežko, zakaj ne bi sledili Božjemu vabilu: »Vrzi na Jehovo breme svoje, in on te bo podpiral.« — Ps. 55:22; 68:19.
23. Kaj vse moramo storiti, da bi lahko končno živeli v sveti novi ureditvi?
23 Nadalje je važno, da ostane naš razum usmerjen na sveto novo ureditev, v kateri bodo živeli samo ljudje, ki so sveti. V duhu glej naproti času, v katerem boš ti v telesnem, duhovnem in religiozno-moralnem pogledu za vedno čist in svet. Da bi doživel takšne blagoslove, se moraš SEDAJ povezati z ljudmi, ki sestavljajo skupščine čistega Božjega naroda. S tem boš spodbujen k posnemanju njihovega dobrega zgleda in se boš kakor oni trudil, da bi bil svet. (Hebr. 10:24, 25) Trudimo se torej še dalje, da se čistimo s svojo poslušnostjo do besede resnice! Sledimo vodstvu krščanske skupščine in vodstvu svetega duha, ki ga izliva Jehova, da bi nam pomagal doseči zanj značilno svetost. Dokažimo tudi z nehlinjeno ljubeznijo do bližnjih in s poglobljeno ljubeznijo do Jehove, našega svetega Boga, da je naša svetost pristna. — Mat. 22:37—40.
24. Kakšno čudovito upanje lahko postane za nas resničnost in komu pripada za to vsa čast?
24 Kako čudovito upanje za vse nas! Dosežemo lahko »svetost«, za katero so mnogi mislili, da je nedosegljiva! Kako čudovito bo za nas vso večnost razmišljati o mnogih izrednih Božjih lastnostih — kot ljudje, ki so res »sveti«. Vsa slava in vsa čast pripadata njemu. Jehovi bomo večno hvaležni za to, da nam je dal priložnost slediti njegovemu pozivu: »Sveti bodite, ker sem jaz svet.« — 1. Pet. 1:16.