Spopolnjujmo svetost v Božjem strahu

»Očistimo se vsakega madeža mesa in duha ter dopolnjujmo [spopolnjujmo, NS] svetost v strahu Božjem.« (2. Kor. 7:1)

1. Kako vemo, da angeli na visokih položajih priznavajo Jehovino svetost?

JEHOVA je svet Bog. Angeli na visokih položajih v nebesih s povsem določnimi izrazi razglašajo njegovo svetost. »Svet, svet, svet Jehova nad vojskami, vsa zemlja je polna slave njegove.« Ta vznemirljiv vzklik serafov je v osmem stoletju pred našim štetjem slišal prerok Izaija v svoji viziji. Ob koncu prvega stoletja našega štetja je apostol Janez dobil videnja, ki naj bi se spolnila v »Gospodovem dnevu«, v katerem se mi sedaj nahajamo. Ob Jehovinem prestolu je videl štiri živa stvarjenja in slišal, kako neprestano razglašajo: »Svet, svet, svet je Jehova Bog, vladar vesolja, ki je bil in ki pride.« (EI) To trojno razglašanje iz ust Jehovinih nebeških duhovnih stvarjenj poudarja Stvarnikovo nenadkriljivo svetost. (Iz. 6:2, 3; Raz. 1:10; 4:6–8)

Svetost in ločenost

2. a) Katera dva vidika svetosti poznamo in kako je Jehova svet v obeh pogledih? b) Kako je Mojzes poudaril Jehovino svetost?

² Beseda svetost ne pomeni le verske čistosti, brezmadežnosti, ampak tudi odbranost, ločenost ali posvetitev. Jehova je nenadkriljivo čist ali brezmadežen in zaradi tega svetega stanja se razlikuje od vseh umazanih bogov narodov. Ta vidik svetosti ali posvečenosti je prišel na površje, ko je Mojzes zapel: »Kdo je kakor ti, Jehova, med bogovi? Kdo je kakor ti, veličastni v svetosti?« (2. Mojz. 15:11, EI)

3. V katerih pogledih se je od Izraelcev zahtevala svetost in kako jim je pri tem pomagal Jehova?

³ Sveti Bog Jehova je od starih Izraelcev, svojega ljudstva na zemlji, zahteval, naj bodo sveti. To se ni zahtevalo le od duhovnikov in levitov, ampak od celotnega naroda. Jehova je rekel Mojzesu: »Govori vsej občini Izraelovih sinov in jim povej: ‚Bodite sveti, kajti jaz, Jehova, vaš Bog, sem svet.‘« (3. Mojz. 19:2, EI) V ta namen jim je Jehova dal zakone, da bi lahko ostali čisti v duhovnem, moralnem, duševnem, telesnem in obrednem smislu, slednje je bilo povezano z njihovim čaščenjem v shodnem šotoru in pozneje v templju.

Odbrano ljudstvo

4., 5. a) Kako je telesni Izrael bil posvečen narod? b) Kaj se zahteva od duhovnih Izraelcev in kako to potrjuje apostol Peter?

⁴ V kolikšni meri so se Izraelci držali Božjih zakonov, v tolikšni so izstopali kot nasprotje sprijenih okolnih narodov. Morali so se razlikovati kot ločeno, odbrano ljudstvo, posvečeno služenju svetemu Bogu Jehovi. Mojzes jim je dejal: »Kajti sveto ljudstvo si Jehovi, svojemu Bogu, in Jehova, Bog tvoj, te je izvolil, da mu bodeš lastninsko ljudstvo izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje.« (5. Mojz. 7:6, EI)

⁵ Takšna čistost in ločenost se prav tako zahteva od duhovnega Izraela in njihovih spremljevalcev. Apostol Peter je pisal tistim, ki so bili izbrani za duhovne Izraelce: »Bodite otroško poslušni! Ne ravnajte se po prejšnjih željah še iz časa, ko ste živeli v nevednosti, marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj piše: ‚Sveti bodite, ker sem jaz svet.‘« (1. Pet. 1:1, 14–16, EI)

6., 7. a) Kdo so pripadniki »velike množice«, opisani v 7. poglavju Razodetja in kaj se od njih zato razumljivo zahteva? b) Kaj bomo pregledali v nadaljnjih odstavkih?

⁶ V 7. poglavju Razodetja so člani »velike množice« opisani, kako ‚stojijo pred [Jehovinim] prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila‘ in so »oprali svoja oblačila in jih očistili z Jagnjetovo krvjo«. (Raz. 7:9, 14) Njihova bela oblačila ponazarjajo njihov čist, pravičen položaj pred Jehovo, ki jim ga je podelil zaradi njihove vere v Jezusovo odkupno kri. Zato je razumljivo, da morajo maziljeni kristjani in tudi »druge ovce«, ki sestavljajo »veliko množico«, ostati čisti v duhovnem in moralnem pogledu, da bi lahko Jehovo častili na sprejemljiv način. (Jan. 10:16)

⁷ Sedaj pa preglejmo, kako se je od Jehovinega ljudstva v preteklosti zahtevalo, da bi se izkazali čisti in sveti in zakaj enaka načela veljajo za Božje ljudstvo danes.

Duhovna čistost

8. Zaradi česa so Izraelci morali biti ločeni od kanaanskih verstev?

⁸ Telesni Izraelci so morali biti strogo ločeni od nečistih verskih obredov drugih narodov. Preko Mojzesa je Jehova dejal Izraelu: »Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ne postanejo spotika v tvoji sredi! Temveč poderite njihove oltarje, razbijte spominske kamne [ki so jih uporabljali v zvezi s sramotnim spolnim čaščenjem] in posekajte sveta drevesa. Kajti drugega boga ne smeš moliti; saj se Jehova imenuje ‚ljubosumen‘, ljubosumen Bog je [ali Bog, ki zahteva izključno predanost«, opomba v Novi svet prevodu]. Nikar ne sklepaj zaveze s prebivalci dežele, [ki bodo] malikovali in darovali svojim malikom.« (2. Mojz. 34:12–15, EI)

9. Kakšna natančna navodila so bila dana zvestemu preostanku, ki je 537. leta pred našim štetjem odhajal iz Babilona?

⁹ Stoletja kasneje je Jehova navdihnil Izaija, da je naslednje preroške besede naslovil zvestemu ostanku, ki se bo vrnil v Judo iz Babilona: »Proč, proč, pojdite odondod! Ničesar nečistega se ne dotikajte! Pojdite iz njegove srede, očistite se, ki nosite Jehovine posode [ki bodo uporabljene pri obnovitvi čistega čaščenja v jeruzalemskem templju].« (Iz. 52:11, EI)

10., 11. a) Kakšna podobna navodila so bila dana duhovnim Izraelcem v 1. stoletju našega štetja? b) Kako so se ta navodila upoštevala zlasti po 1919. in 1935. letu in v katerem drugem oziru maziljenci in njihovi spremljevalci še ostajajo čisti?

¹⁰ Podobno morajo duhovni Izraelci in njihovi spremljevalci ostati neomadeževani od malikovalskih verstev tega sveta. Ko je pisal maziljenim kristjanom v korintski skupščini, je apostol Pavel zapisal: »Kaj ima Božje svetišče skupnega z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: ‚Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil in bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.‘ ‚»Zato pojdite iz njihove družbe in se ločite od njih,«‘ pravi Jehova. »In nečistega se ne dotikajte! In jaz vas bom sprejel.«‘« (2. Kor. 6:16, 17, EI)

¹¹ Po 1919. letu so očiščeni in prečiščeni člani maziljenega preostanka bili osvobojeni iz nečistih, malikovalskih verstev velikega Babilona. (Mal. 3:1–3) Poslušali so nebeški poziv: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite njenih grehov in da ne prejmete od njenih šib.« (Raz. 18:4) Po 1935. letu vedno večja »velika množica« drugih ovc podobno posluša ta poziv in zato so zapustili nečisto babilonsko religijo. Maziljenci in njihovi spremljevalci ostajajo tudi duhovno čisti, ker se ogibajo vsakemu stiku s škodljivimi idejami odpadnikov. (Jan. 10:16; 2. Jan. 9–11)

Moralna čistost

12. a) S katerimi zakoni je Jehova moralni status Izraelcev povzdignil visoko nad nizkotno stanje okoliških narodov? b) Katera pravila so bila še posebej stroga za duhovnike?

¹² Z zakonom zaveze je Jehova moralni status Izraelcev povzdignil visoko nad nizkotno stanje okoliških narodov. V Izraelu sta bili poroka in družinsko življenje posebej zaščiteni instituciji. Sedma od desetih zapovedi prepoveduje prešuštvo. Prešuštvo in nečistovanje sta bila strogo kaznovana. (5. Mojz. 22:22–24) Zakon je ščitil device. (5. Mojz. 22:28, 29) Pravila glede poroke so bila še posebej stroga za duhovnike. Veliki duhovnik si je moral za ženo izbrati neomadeževano devico. (3. Mojz. 21:6, 7, 10, 13)

13. Komu so člani Kristusove »neveste« podobni in zakaj?

¹³ Podobno ima tudi Veliki duhovnik, Jezus Kristus, »nevesto«, sestavljeno iz 144 000 maziljenih kristjanov, ki se jih primerja z »devicami«. (Raz. 14:1–5; 21:9) Oni ostajajo neomadeževani od Satanovega sveta in so čisti v pogledu naukov in morale. Apostol Pavel je maziljenim kristjanom v Korintu pisal: »Do vas čutim nekakšno božjo ljubosumnost. Vse sem namreč storil, da bi vas zaročil in pripeljal kot čisto devico edinemu možu, Kristusu.« (2. Kor. 11:2, EI) Pavel je prav tako pisal: »Kristus je prav tako ljubil skupščino (NS) in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, potem ko jo je očistil s kopeljo vode in besede, tako da bi imel to skupščino (NS) pred sabo v vsem njenem sijaju, brez madeža, gube ali česa podobnega, namreč sveto in brezmadežno.« (Ef. 5:25–27, EI)

14., 15. a) Kaj mora spremljati duhovno čistost razreda neveste in iz katere navedbe je to razvidno? b) Iz česa se vidi, da podobne zahteve o moralni čistosti veljajo tudi za druge ovce?

¹⁴ To duhovno brezmadežnost Kristusove »neveste« mora spremljati tudi moralna čistost njenih članov. Apostol Pavel je izjavil: »Ne motite se! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki . . . ne bodo dediči Božjega kraljestva. In taki ste bili nekateri. Toda umili ste se, se posvetili.« (1. Kor. 6:9–11, EI)

¹⁵ Da se takšne zahteve po moralni neomadeževanosti nanašajo tudi na »druge ovce« postane očitno, ko razmišljamo o tistih, ki jih bo Jehova izključil iz svojih obljubljenih novih nebes in nove zemlje. Takole beremo: »Ostudnim in morilcem in nečistnikom, ... njim je delež v jezeru, gorečem z ognjem in žveplom, kar je druga smrt.« (Raz. 21:1, 8)

Časten zakon

16., 17. a) Kateri svetopisemski navedki kažejo, da se od nikogar ne zahteva samsko življenje, da bi lahko bil moralno čist? b) Kako lahko kristjan pokaže primeren Božji strah pri izbiri zakonca in zakaj bi bilo nespametno prezreti apostolsko omejitev?

¹⁶ Od maziljenih članov razreda neveste in drugih ovc se ne zahteva samsko življenje, da bi ostali moralno čisti. Obvezni celibat je nebiblijski. (1. Tim. 4:1–3) Spolni odnosi v zakonu niso nečisti. V Božji besedi piše: »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešeštnike bo sodil Bog.« (Hebr. 13:4)

¹⁷ Toda kristjan, ki želi ‚spolnjevati svetost v Božjem strahu‘, ne sme misliti, da se lahko poroči s komerkoli, ki mu ugaja. Preden je Pavel svetoval sokristjanom, naj se ‚očistijo vsakega madeža mesa in duha in spolnjujejo svetost v Božjem strahu‘, je napisal: »Ne dajte se vpeljati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in krivičnost? ... Kaj imata skupnega vernik in nevernik?« (2. Kor. 6:14, 15, EI; 7:1) Kristjan ali kristjanka, ki se želi poročiti, bo kot član Božjega oddvojenega in čistega ljudstva, sprejel apostolsko omejitev in se bo poročil »samo v Gospodu«, kar pomeni, da bo izbral nekoga, ki je predan, krščen in zvest Jehovin služabnik. (1. Kor. 7:39) Tako kot v preteklosti, bi tudi danes za predane pripadnike Božjega ljudstva bilo nespametno, če bi zanemarili ta svetopisemski nasvet. (Primerjaj 5. Mojzesovo knjigo 7:3, 4; Nehemijevo knjigo 13:23–27.) S tem ne bi pokazali zdrav strah pred našim Velikim gospodarjem, Jehovo. (Mal. 1:6)

18. Na kakšen način še lahko kristjani poskrbijo, da bo njihov zakon časten?

¹⁸ Poleg tega so v Izraelu zakoni omejevali spolno dejavnost celo znotraj zakonske skupnosti. Soprog se je moral vzdržati spolnih odnosov v času, ko je žena imela menstruacijo. (3. Mojz. 15:24; 18:19; 20:18) Izraelski soprogi so zato morali biti ljubeče uvidevni in se obvladati. Ali bi morali biti kristjani kaj manj uvidevni do svojih žena? Apostol Peter je rekel, da morajo krščanski soprogi s svojimi ženami živeti »po spoznanju«, se pravi po spoznanju, da so »nežnejša bitja«. (1. Pet. 3:7)

Hoditi po »poti svetosti«

19., 20. a) Opiši široko pot, po kateri hodi večina človeštva. b) Kako se mora Jehovino ljudstvo razlikovati od Satanovega sveta? c) Po kateri glavni cesti hodi Božje ljudstvo, kdaj je bila odprta in samo kakšni ljudje smejo stopiti nanjo?

¹⁹ Predhodno omenjene stvari odkrivajo vedno širšo vrzel, ki Jehovino ljudstvo ločuje od Satanovega sveta. Sedanji sestav dopušča vedno več stvari, pa tudi vedno bolj popustljiv je. Jezus je izjavil: »Vstopite skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo in mnogo jih hodi po njej.« (Mat. 7:13, EI) Če se izrazimo z besedami apostola Petra, je to pot ‚razuzdanosti, strasti, pijančevanja, veseljačenja, popivanja in nezaslišanega malikovanja‘, pot, ki vodi v »pogubni vrtinec«. (1. Pet. 4:3, 4, EI) Njen konec je uničenje.

²⁰ Po drugi strani pa Božje ljudstvo hodi po drugačni poti, čisti poti, po kateri hodijo čisti ljudje. Odprtje te poti v času konca je napovedal prerok Izaija: »In bode tam cesta in pot, ki se bo imenovala Pot svetosti, po kateri ne bo hodil oskrunjen.« (Iz. 35:8) V knjigi Svetovna varnost pod Knezom miru o tej prerokbi piše: »Tako je bila leta 1919 radostnim Božjim služabnikom odprta simbolična široka cesta. Tisti, ki so želeli biti sveti v Jehovinih očeh, so bili tisti, ki so hodili po ‚glavni cesti‘, po ‚poti svetosti‘. ... Danes, ko smo že globoko »v zaključku sestava stvari«, je ta ‚glavna cesta‘, ki jo je priskrbel Bog, še vedno odprta. Trume hvaležnih ljudi ... stopajo na duhovno rajsko pot, na ‚Pot svetosti‘.«a

21. Kako in zakaj se morajo Jehovini služabniki razlikovati od Hudičeve množice in kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²¹ Da, maziljeni preostanek duhovnih Izraelcev in njihovi spremljevalci, druge ovce, danes izstopajo kot ljudstvo, ki je ločeno od Satanovega sveta, sveta, v katerem je pojem svetosti izgubil ves svoj pomen. V Hudičevi množici, ki koraka po ‚široki in prostrani poti, ki vodi v pogubo‘, ni ničesar svetega. V mnogih primerih niso samo duhovno in moralno nečisti, ampak je, milo povedano, zanikrn tudi njihov videz. Pa vendar je apostol Pavel dejal: »Očistimo se vsakega madeža mesa in duha ter [spo]polnjujmo svetost v strahu Božjem.« (2. Kor. 7:1) V naslednjem članku bomo obravnavali, kako in kje mora Božje ljudstvo paziti, da bi imelo čiste misli in telo.

[Podčrtna opomba]

Točke za ponovitev

◻ Katera dva vidika svetosti poznamo in zakaj lahko rečemo, da je Jehova nenadkriljivo svet?

◻ V katerih dveh stvareh so se Izraelci morali izkazati kot svet narod?

◻ Kaj se zahteva od duhovnih Izraelcev in njihovih spremljevalcev, drugih ovc?

◻ Kako bi moral Božji strah vplivati na našo izbiro zakonskega partnerja?

◻ Po katerih dveh poteh lahko danes hodimo in zakaj se moramo skrbno odločiti?

[Slika na strani 13]

Božja beseda pravi: »Zakon bodi častit«