Vprašanja bralcev

● Ali si sme kristjanka preluknjati ušesa, da bi nosila uhane?

Biblija ne vsebuje nobenega pojasnila, na osnovi katerega bi lahko na to odgovorili z da ali ne. Dejansko mora vsak sam odločati, če si bo dal prebosti ušesa ali ne, da bi lahko nosil uhane.

V 3. Mojzesovi 19:28 najdemo temeljno načelo, ki prepoveduje, da bi si zaradi nekega umrlega delali zareze v telo. Ta navada je bila znana pri narodih, ki so imeli napačna verska gledišča. Nekatere osebe lahko mislijo, da se ta prepoved načelno nanaša tudi na druge nepotrebne vreze.

Mislimo lahko tudi na to, da je Bog, ko je ustvaril prvega človeka, označil svoje delo za »jako dobro«. Iz tega izhaja, da svojega telesa ne smemo kaziti (1. Mojz. 1:27, 31).

Na drugi strani pa se v Bibliji omenja uhane (celo v nosnicah) in danes ne moremo ugotoviti, če je nošenje takih obročkov zahtevalo preluknjanje ušesa ali ne (1. Mojz. 24:22, 47; 2. Mojz. 32:2; 35:22; Ezek. 16:12).

Prav tako lahko upoštevamo, da je bilo v zavezi zakona predvideno, prebosti uho hebrejskemu sužnju, ki je bil določen čas v suženjstvu in je želel še naprej ostati pri dobrem gospodarju (2. Mojz. 21:2—6). V znamenje tega je moral gospodar s šilom prebosti uho sužnja. To prebodenje seveda ni sledilo samo zato, da bi se obesil v uho nek okrasek, na primer, uhan, toda s telesom te osebe se je zgodilo praktično isto.

Če upoštevamo vse te faktorje, spoznamo, da se v tem vprašanju ne more postaviti neka dogmatična odločitev, zato mora vsaka krščanska žena v tem pogledu postopati po svoji vesti. Neke žene lahko na osnovi omenjenih temeljnih načel sklenejo, da svojih ušes ne dajo prebosti, druge pa bodo to lahko uskladile s svojo vestjo. Bilo bi prav, da poročena žena, ki želi dati prebosti ušesa za uhane, najprej vpraša za dovoljenje svojega moža kot poglavarja. Tudi mladoletno dekle naj bi o tej zadevi govorila s svojimi starši in postopala po njihovi odločitvi, v skladu z družinsko ureditvijo, osnovano od Jehove (Kol. 3:18, 20; Efež. 5:22 do 6:4).

Kot kristjani naj bi upoštevali tudi občutke drugih. Pri tem lahko mislimo na nasvet Petra in Pavla, ki sta pokazala, da ni toliko važno nositi okrasje, temveč je mnogo važnejše krasiti se s »ponižnostjo« in »zdravimi mislimi« ter »dobrimi deli« (1. Pet. 3:3; 1. Tim. 2:9, 10).