Priti k poslušalcu molitev
»K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso.« — Ps. 65:2.
1., 2. a) Katero vabilo je dano vsem ljudem? b) Ali je za Boga težko slišati molitve in čigave molitve posluša?
KAKO uporabljaš dar govora? S tem darom smo lahko našim bližnjim v blagoslov. Poleg tega pa nas vabi Stvarnik govora in glasu, da prihajamo k njemu v molitvi. Hvaležni ljudje sprejmejo to povabilo in polni hvaležnosti dvigujejo svoj glas v slavo Stvarnika govora in mu izražajo svoje prošnje. (Ps. 150:6)
2 Če molimo k Bogu, čigar ime je Jehova, je morda naša okolica polna glasov, glasbe ali drugih šumov. To pa ne moti Stvarnika govora, da ne bi razumel molitve tistih, ki so sledili njegovemu vabilu, da se mu bližajo v molitvi. Njegov sluh ni odvisen od zvočnih valov in nesmiselni govor brezbožnih ljudi, ki napolnjuje zračni prostor, zanj ni noben problem. Glede svoje sposobnosti sluha nam je dano zagotovilo: »Hrepenenje krotkih si uslišal, Jehova ... nagneš k njim svoje uho.« (Ps. 10:17)
3. Kje dobimo pojasnilo o tem, kako naj molimo?
3 Molitev je religiozni običaj, ki se goji po vsem svetu, in različna so gledišča o tem, kako naj molimo. Morda pripadaš številnim ljudem, ki molijo, a so se že vprašali, če se pravemu Bogu bližajo na pravilni način. Brez dvoma naj bi z njim govorili s spoštovanjem. Ker je sočuten in ljubeči Bog, je poskrbel za to, da dobijo pripadniki vseh narodov po njegovi navdihnjeni besedi dovolj pojasnil o tem, kako se mu lahko na spoštljiv način bližajo v molitvi. (Jak. 4:8)
4. Pod kakšnimi pogoji usliši Bog molitve?
4 Kadar molimo, ne govorimo s komerkoli, temveč se bližamo »prestolu veličastva v nebesih«. (Heb. 8:1) Že samo to naj nas navede, da priznamo svojo nepopolnost. Nadaljnja pogoja sta odkritosrčnost in vera. Kako tesno povezana je vera z molitvijo, se vidi iz Jezusovih besed: »Zato vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svoji prosite, verujte, da ste sprejeli, in zgodi se vam.« (Mar. 11:24) Če Bogu v mislih ali z besedami povemo svoje prošnje, storimo to »iz vsega srca«. (Ps. 119:145)
KAKO NAJ PRIDEMO K NJEMU
5., 6. a) Kdo je že prej smel moliti k Jehovi? b) Kako so bile uslišane Kornelijeve molitve?
5 »Ljudje iz vseh narodov« in ljudstev lahko pridejo k Bogu, če spoznajo, da potrebujejo duhovno pomoč. Celo takrat, ko je bil Izrael Jehovina »lastnina«, so se mu tujci lahko bližali. Lahko so prišli in »molili proti tej hiši« v trdnem zaupanju, da jih bo Bog v nebesih poslušal. (2. Let. 6:32, 33) Apostol Peter je priznaval to dejstvo, ko je rekel v hiši Kornelija: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dej. 10:34, 35)
6 Kornelij je bil mož iz sveta, »stotnik ... pobožen in bogaboječ«, ki je svojo vero pokazoval z deli. Zamislimo si veselje, ki ga je moral občutiti, ko mu je angel zagotovil, da je njegove molitve in njegova darila, dana iz usmiljenja, Bog ugodno sprejel! Pričevanje, ki mu ga je dal Peter, je s pripravljenostjo sprejel; nato je bil skupaj s svojimi domačimi krščen. (Dej. 10:1—4)
7. Komu daje Bog spoznanja?
7 Kakor takrat Kornelij naj bi tudi danes vsi, ki so duhovno lačni, Boga tipaje iskali in se resno trudili, da ga najdejo. (Dej. 17:27) Resno naj se trudimo spoznati njegovo voljo in izvedeti, kaj morajo storiti, da bi mu ugajali. Bog je usmiljen in milosten. Takšno spoznanje daje vsem, ki ga zanj prosijo, vsem, ki iz srca ljubijo pravičnost in kažejo odkritosrčno vero.
8. a) Po kateri Jehovini pripravi lahko pridemo k njemu? b) Zakaj je rekel Jezus, naj molimo v njegovem imenu?
8 Da bi se lahko povezali z nebeškim Očetom, moramo priznati Jezusa Kristusa za Gospoda. Samo ena možnost je, da pridemo v mir z Bogom: po odkupni žrtvi Gospoda Jezusa. (Mat. 20:28; 1. Tim. 2:5, 6) Po njem se lahko Bogu bližamo v molitvi in po njem se spravimo z Bogom. Jezus je upravičeno rekel: »Nihče ne pride h Očetu razen po meni.« (Jan. 14:6) On je »Odvetnik«, po katerem dobimo dostop do njega, ki posluša molitve. (1. Jan. 2:1, 2) Da bi prišli k Bogu, moramo torej sprejeti službo, ki jo opravlja Kristus kot Veliki Duhovnik, in odkupnino, ki jo je plačal za ljudi. Ker prosimo v njegovem imenu in v njegovem imenu prihajamo k Očetu, ga priznavamo za glavnega Božjega »posrednika življenja«. Nobenega drugega posrednika ne potrebujemo, ko molimo k Bogu. (Dej. 3:15; Jan. 14:13, 14; Heb. 10:19—22)
9. Kako naj molimo, ako želimo, da Bog usliši naše prošnje?
9 Vsak čas se lahko čutimo svobodne pri tem, da Bogu povemo svoje prošnje. To je dobro, toda misliti moramo tudi na to, da ni dolžan vsako izpolniti. Zakaj naj bi upošteval ali uslišal molitev, ki ni v njegovem interesu ali v interesu njegovega ljudstva ali katere izpolnitev bi lahko povzročila celo škodo temu, ki prosi? Poslušalec molitev ne deluje proti svojim namenom niti ne stori ničesar, kar bi bilo v škodo njegovim oboževalcem. Prošnja, ki jo bo uslišal, mu mora ugajati. Naše molitve morajo torej odgovarjati Božji volji, ako želimo, da jih bo poslušal, kakor je pisano: »In to je trdno zaupanje, ki ga imamo do njega, da nas sliši, ako kaj prosimo po volji njegovi.« (1. Jan. 5:14) Da bi naše molitve odgovarjale njegovi volji, jo moramo poznati.
MOLITI V VERI
10. Zakaj je potrebna vera, da bi odkritosrčno govorili z Bogom?
10 Življenje pravega kristjana obvlada njegova vera; vera mu pomaga premagovati ovire, na katere lahko naleti v svoji službi Bogu. V zvezi z molitvijo pripomore vera, da dejansko obstaja živi Bog, ki usliši molitve, k temu, da se lahko zares odkritosrčno pogovarjamo z njim, da, imeti moramo trdno vero, »da je (Bog) plačevalec tistim, ki ga resno iščejo«. (Heb. 11:6, NS) On, ki nas najbolje pozna in ki najbolj skrbi za nas, tudi ve, česa potrebujemo, čeprav so lahko potrebe ljudi v raznih krajih sveta čisto različne. Slikovito rečeno je »Jehova (blizu) vsem, ki ga kličejo v resnici (v veri, NS)« in hitro jim je pripravljen nuditi potrebno pomoč. (Ps. 145:18)
11. a) Ali so Bogu znane naše potrebe? b) Zakaj naj bi jih kljub temu vključili v molitve?
11 Če se obračamo k njemu, ki posluša molitve pravičnih, naj mislimo na to, da točno ve, česa potrebujemo, preden ga za to prosimo. Njegov Sin je rekel o hrani in obleki: »Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete.« (Mat. 6:32) Čeprav pa Bog vse to dobro ve, želi, da mu povemo, kakšne so naše potrebe in želje. Ker vedno velja njegovo vabilo, naj pridemo k njemu, bi pokazali pomanjkanje cenjenja, če bi stopili na stališče, naj ga ne nadlegujemo s svojimi dnevnimi potrebami. Kot Oskrbnik človeka bedi »Bog, ki vidi,« nad dobrimi in slabimi na Zemlji. Tiste, ki ga ljubijo, nikoli ne pusti na cedilu, tako da bi bili prisiljeni sami reševati svoje probleme. Gotovo mora Jehovo Boga veseliti, če sliši, kako mu tisti, ki mu zaupajo, s svojimi besedami povedo, da ga priznavajo za svojega Očeta, za svoje zavetje in za Izvor svoje moči. (1. Mojz. 16:13; Ps. 46:1; Preg. 15:3.
12. a) Kakšne napačne poglede imajo nekateri o molitvi? b) Zakaj je molitev pomoč?
12 Dvomljivci lahko govorijo o Božji odsotnosti in rečejo, da on ne skrbi za ljudi. Morda mislijo, da je molitev samo varanje samega sebe. Drugi zopet smatrajo molitev za psihološko oporo ali za sredstvo, ki nekomu pomaga ohraniti notranji mir in osredotočiti misli na duhovne stvari. Molitev pa je mnogo več kakor stvar občutkov. Ne govorimo namreč sami s seboj, temveč z živim nebeškim Očetom, ki lahko stori mnogo več, kakor ga mi lahko prosimo ali kar lahko doumemo. (Efež. 3:20) Kadar stojimo pred tehtno ali pa nepomembno odločitvijo, nam lahko Jehovin duh in njegovo vodstvo pomagata najti pot, po kateri naj gremo. Bog ni od nikogar odvisen; ničesar mu ne manjka. Kljub temu ima veliko razumevanje za potrebe svojih oboževalcev in jih vabi, naj vsi skrb zvrnejo nanj, ker on skrbi zanje. (1. Pet. 5:7)
MOLITEV JE UČINKOVITA
13. Kako učinkovita je bila molitev v primeru Elije?
13 Kako močna in učinkovita je molitev, je bilo nekoč ponazorjeno po nekem preroku v Izraelu. Zatem ko je Elija napovedal konec dolgega sušnega obdobja, je na gori Karmel prosil za dež. Njegov služabnik je tam videl, kako je bila molitev uslišana. Najprej se je pokazal majhen oblak, znanilec dežja, nato pa je sledil naliv. Biblijski pisec Jakob je usmeril pozornost na ta zgodovinski dogodek. Piše o Jehovini sposobnosti, da usliši molitve svojih služabnikov, ki so v soglasju z njegovim namenom: »Mnogo zmore goreča molitev pravičnega.« (Jak. 5:16—18; 1. Kra. 17, 18. poglavje.)
14. Zakaj naj bi vztrajno prosili za stvari, ki jih potrebujemo?
14 Oče človeške družine je poskrbel za to, da lahko ostanejo vsi noč in dan z njim povezani, ker se resnično zanima za njihovo blaginjo in srečo. Starši cenijo, če prihajajo otroci vsak čas k njim in jim povedo, kaj potrebujejo — koliko bolj Jehova! In on lahko skrbi za vse, ki k njemu vztrajno molijo. Jezus je to potrdil, ko je učencem v priliki govoril o potrebi, da »vsekdar molijo in se ne naveličajo«. (Luk. 18:1—8) Z našimi stalnimi prošnjami za nekaj, kar potrebujemo, pokažemo naše zanimanje za to, in ko so naše molitve uslišane, je bila naša vztrajnost poplačana.
15. Kolikšne vrednosti je molitev v preganjanju?
15 Kadar je širjenje dobre vesti ovirano, vpliva to prej ali slej tudi na njene oznanjevalce. Pride lahko do preganjanja in trpinčenja, kakor je bilo pri Jezusu Kristusu. Takole beremo: »Pa tudi vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani.« (2. Tim. 3:12) Molitev in prošnje ter tudi zaupanje pomaga krščanskim Jehovinim pričam, da vendar ostanejo zveste, naj pride, kar hoče. (Ps. 34:15) V listu Rimljanom 12:12 se nam svetuje, da »smo v stiski potrpežljivi« in istočasno »v molitvi stanovitni«.
16., 17. a) Kako lahko pokažemo, da smo zaskrbljeni za naše brate, ki so preganjani? b) Kaj prosilec s tem pokaže?
16 Od časa do časa se izdajajo prepovedi, ki naj bi preprečile oznanjevanje dobre vesti. Posledica tega je, da pridejo oznanjevalci pred sodišča, da so preganjani in pogosto obsojeni na zaporne kazni. Kadar slišimo za takšen primere, imamo globoko sočutje z našimi brati, ki ostanejo stanovitni in v ničemer ne popuščajo, tudi če bi jim to prineslo prehodno olajšanje. S svojim zglednim nastopanjem za pravičnost pod takšnimi okoliščinami smo okrepljeni, oni pa so z našimi molitvami ojačani in notranje utrjeni. Pravilno je celo moliti za vladne uradnike, da bi mogli kristjani neovirano krščansko živeti in delovati. (1. Tim. 2:1, 2)
17 Kadar so naši bratje v težavah, kakor so na primer splošno znani slučaji na sodiščih, lahko naš delež dokažemo s tem, da vztrajno molimo zanje. Bog daje tem, ki molijo, na ta način očitno priložnost, da lahko pokažejo globoko ljubezen in pristnost nagibov, iz katerih prosijo za pomoč. Daljave ali zidovi zapora njihovih molitev ne razveljavljajo. Biblija nedvoumno pokaže, da lahko vztrajna molitev pomaga tistim, ki so v težkih situacijah. (2. Kor. 1:8—11)
POTRPLJENJE IN VZTRAJNOST V MOLITVI
18. Zakaj je potrpljenje važni faktor pri molitvi?
18 Nikoli pa ne smemo pozabiti, da moramo potrpežljivo čakati, dokler Jehova naših molitev glede prepovedi in preganjanja ne usliši. Če izgleda, kakor bi okleval, ne smemo misliti, da ne more ničesar storiti za tiste, ki jih ljubi. Morda še ni prišel čas za zmago v kakem pravnem slučaju ali kakšni drugi vrsti težav, ker je pod takimi oziroma nekaterimi okoliščinami lahko za Božje Kraljestvo dano še večje pričevanje, če pride pomoč kasneje. Boga nikoli ne imejmo za »počasnega«, temveč priznajmo, da ima za vse »določen čas«. Med tem časom lahko skrbi za to, da nas angeli varujejo. Tolažbo lahko črpamo tudi iz besed apostola Petra: »Jehova ve pobožne rešiti iz izkušnjave« in »Jehova ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje«. (2. Pet. 2:9; 3:9) Da, poslušalec molitev lahko tiste, ki so potrpežljivi in vztrajno delajo njegovo voljo, krepi.
19. a) Ali naj prosimo Boga za to, da prepreči preganjanja? b) Kaj lahko Jehova vsak čas naredi, če je njegova volja?
19 Ne smemo prezreti učinkovitosti molitve, ki jo izgovarja bodisi posameznik ali pa mnogi za druge. Zato, ker mnogi prosijo za isto, Jehova ni k postopanju prisiljen. Tisti, ki molijo, prosijo za to, da njihovi sooznanjevalci dobre vesti dobijo pomoč in so obvarovani. Morda pa je Božja volja, da oskrbi pomoč na način, ki ga prizadeti ne pričakujejo. Eno je gotovo: Jehova stoji ob strani tistim, ki ohranijo svojo čistočo v težavah!
20. Ali naj kdaj mislimo, da so naše molitve za druge zaman?
20 Nikoli naj torej ne mislimo, da smo zaman ali nepravilno prosili za pomoč preganjanim. Bog bo na naše molitve storil tisto, za kar bi ga prosili, če bi to vedeli. (Rim. 8:26, 27) Vsi bodimo zato prepričani, da Jehovina moč v teku stoletij ni izginila in da tudi ni oglušel, da zato ne bi mogel uslišati molitev svojih oboževalcev.
ODKRITOSRČNOST V MOLITVI
21. a) Zakaj naj z molitvijo ne oklevamo? b) Katere Jehovine lastnosti privlačno delujejo?
21 Kdor ima občutek, da ga Bog resnično ljubi, se čuti srčnega, da pride k njemu poln zaupanja. Zakaj bi okleval z zahvalami, oslavljanjem ali prošnjami bližati se Bogu, ki ima razen usmiljenja, potrpežljivosti in ljubeče dobrote še mnoge druge čudovite lastnosti? (Ps. 36:7) Nepopolni ljudje, ki so spoznali te lastnosti Jehovine osebnosti, naj bodo pogumni, da v vsakršni stvari pridejo k njemu, k »bogu slave« in ga prosijo za to, da jim pomaga delati njegovo voljo. (Dej. 7:2) Ker živimo v hladnem, sebičnem svetu, nam prija, če se v molitvi bližamo Očetu, ki nas razume in nam izkazuje usmiljenje, kadar smo v težavah in se nahajamo v neprijetnem položaju. Tako je, kakor je on sam rekel Mojzesu: »Jehova, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostljiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici.« (2. Mojz. 34:6)
22. Iz katerega nadaljnjega razloga naj bi srčno prihajali k Jehovi?
22 Nadaljnji razlog, da se temu Bogu iskreno bližamo v molitvi, je v tem, da vemo, kakšno vlogo igra Jezus Kristus v zvezi s to pripravo. Apostol Pavel usmerja našo pozornost nanj z besedami, ki jih najdemo v listu Heb. 4:15, 16: »Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha. Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.« Ker torej vemo, da je vse to prestal, kar bi lahko nas zadelo in kar moramo stanovitno prenašati, smo lahko prepričani o tem, da nas, grešna stvarjenja, razume in nam stoji ob strani, če se trudimo, da se spravimo z Bogom po njem, našem Odkupitelju in Posredniku. (Heb. 7:25)
23. a) Zakaj je Jezus svobodno govoril z Očetom? b) Posebno ob katerih prilikah je molil?
23 Jezus se je svobodno pogovarjal s svojim nebeškim Očetom, ko je bil na Zemlji. Ker je bil tako oddaljen od Jehovine prisotnosti, se je gotovo vsakokrat zelo veselil, da je lahko govoril z njim v molitvi. Moral mu je povedati važne stvari. Zato je iskal samotne kraje, na katerih je lahko dobro premišljeval. Iz vseh štirih Evangelijev se vidi, da je Jezus mnogo molil. Molil je ob svojem krstu, ko je nahranil množico ljudi, preden je izbral svoje apostole, pri večerji in na mučilnem kolu. Pri tej in pri drugih priložnostih je Jezus govoril s svojim nebeškim Očetom. V vseh stvareh je želel ugajati svojemu Očetu in delati njegovo voljo, ne svoje. (Jan. 5:30) Svoje delo, ki mu je bilo zaupano, je vestno opravljal, vedoč, da bodo njegove prošnje uslišane. (Heb. 5:7—10) Nikoli se ni spuščal v kompromise, da bi ušel preganjanju, temveč je ves čas svojega življenja ohranil čistočo in zastopal Jehovino suverenost. Zato so celo angeli oznanjevali, da je vreden časti in slave. (Raz. 5:11, 12)
24. Kaj lahko naredimo, da bi na svoji poti imeli uspeh?
24 Kako svetal zgled je vendar ta Voditelj in Mojster, ki je svojo pot s pomočjo molitve tako uspešno končal! Vsi, ki želijo biti prav tako uspešni, naj posnemajo njega, ki se je dan za dnem zanimal za to, da je delal, kar je Oče od njega zahteval. Če tisti, ki moli, iz srca govori Bogu in ga prosi, naj mu da moči za izpolnjevanje njegove volje, mu bo to pomagalo govoriti in hoditi na Bogu prijeten način. Če se bližamo Bogu s stališčem, ki daje spoznati, da se zavedamo svoje odvisnosti od njega, in če ga prosimo za njegovo vodstvo, nas bo to osvežilo in okrepilo. Spodbuja se nas, naj vse svoje skrbi zvrnemo na Boga. (1. Pet. 5:7) Kakor se še spominjamo, je Jezus svetoval, naj molimo in se ne naveličamo Boga prositi za nekaj, kar potrebujemo. (Luk. 18:1—7)
NADALJUJ Z MOLITVIJO
25. Kako lahko pokažemo, da čakamo?
25 Če tisti, ki moli, pripisuje pogovoru z Jehovo pravilen pomen, mu bo to pomagalo, da vedno pravilno ravna, ne da bi pričakoval, da bo vsaka prošnja na čudežen način uslišana. Čakanje na uslišanje zahteva veliko potrpljenja, če smo hudo preizkušeni ali karani. Vendar moči molitve nikoli ne podcenjujmo, temveč »čakajmo« z istim zaupanjem, kakor ga je imel prerok Miha, ki je rekel: »Usliši me Bog moj.« (Miha 7:7)
26., 27. a) Kako lahko dokažemo, da verujemo v moč molitve? b) Na kaj naj nas naša ljubezen do Boga navede?
26 Če si naredil nekaj slabega, nikar ne prenehaj prositi za Jehovino milost, ker morda misliš, da nisi več vreden, da bi molil. Naših prestopkov ne smemo »prikrivati«. (Preg. 28:13) Ako želiš, da se ti izkaže usmiljenje, potem moraš reči Jehovi, svojemu Bogu, kako zelo obžaluješ svoje morda nepremišljeno dejanje. Potem ko si zadevo po svoji najboljši moči uredil, prosi za odpuščanje in tako pokaži, da veruješ v moč molitve in v Božjo pripravljenost odpuščanja. Na ta način daješ spoznati, da si prepričan, da Jehova usliši tvoje klice na pomoč in ve, da jo resnično potrebuješ. (Ps. 5:1, 2)
27 Ali se povsem zavedaš, kakšnega pomena je vabilo »vsemu mesu«, naj pride k njemu, ki posluša molitve? Mar ne dokazuje nekdo, ki ima neki strah pred tem, da bi se približal Bogu, da Boga resnično ne ljubi in ne ceni odkupne žrtve? Naša nepopolnost naj ne bo nobena ovira pri bližanju našemu ljubečemu in usmiljenemu Stvarniku. Naša ljubezen do Boga naj nas navede, da srčno prihajamo k njemu. (1. Jan. 4:16—18)
28. a) Kako so nam starešine lahko v blagoslov? b) Kateri primer pokaže, da lahko prosi Boga za usmiljenje celo takšen, ki je hudo grešil?
28 Lahko pa nastanejo situacije, v katerih nekdo nima več poguma, da bi prosil Jehovo za pomoč. Morda ima slabo vest ali pa v njegovem življenju nekaj ni v redu, da se čuti nevrednega. V takšni situaciji bi bilo skrajno nevarno prenehati prositi Boga za pomoč. S tem bi stvar le še poslabšali. Če nimaš več poguma priti k Bogu in srčno govoriti z njim, ti prošnje za pomoč, ki jih izgovarjajo starešine v skupščini, ne morejo biti v blagoslov. Ti sposobni možje so tukaj zato, da ti pomagajo, če imaš občutek, da ti »oblaki« zapirajo dostop do Boga in preprečujejo, da pridejo tvoje molitve k njemu. (Žal. 3:44) Jakob piše glede molitve drug za drugega: »Mnogo zmore goreča molitev pravičnega.« (Jak. 5:16) S to ljubečo pripravo priprošnje je možno tistim, ki oklevajo izliti svoje srce pred popolnoma pravičnim, dobrim in svetim Bogom, svetovati in tudi zanje moliti. Blagoslovljen pa bo tudi grešnik, ki se osebno bliža Bogu, da ga prosi za usmiljenje. Tako je bilo z Manasejem, kraljem iz Jude. Vztrajno je molil in končno je bila njegova prošnja uslišana. (2. let. 33:12, 13)
29. Zakaj naj bomo pošteni v svojih molitvah?
29 Kdor želi, da Jehova Bog usliši njegove prošnje, mora z njim odkrito in pošteno govoriti. Zakaj bi hotel kdo pred njim kaj prikriti? On »pozna srca vseh«, zato nikoli ne poizkušaj, da bi ga kako varal. (Dej. 1:24; Jer. 17:10) V svojih molitvah se točno izražaj in bodi odkrit. Pošteno priznaj svoje napake in grehe, ki si jih naredil proti svojemu nebeškemu Očetu. Ceni to možnost prav tako kakor lojalni David in prosi Boga, naj te preišče in spozna tvoje srce. Prosi ga, naj te posluša in upošteva tvoje prisrčne molitve. (Ps. 139:23; 86:6) Misli na to, da mu je prijetna molitev pravičnih. Ohrani torej v mislih mnoge razloge, zaradi katerih naj še prisrčno moliš in imaš trdno zaupanje, da te Bog usliši in ti pomaga. (Preg. 15:8)
30. H komu lahko pridemo brez pridržkov?
30 Obstoja nekdo, h kateremu lahko prideš brez pridržkov: on, »ki posluša molitve«. Ali ga ne želiš osrečiti, s tem da »se njemu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem«? (Fil. 4:6) To ti bo pomagalo iti dalje in občutil boš ljubezen, ki jo ima Bog do tistih, ki prihajajo k njemu.