Ali pomenijo dogodki na Bližnjem vzhodu izpolnitev biblijskih prerokb?

V ZADNJEM času je bilo v poročilih mnogo govora o Bližnjem Vzhodu, da so mnogi ljudje izražali bojazen, da se lahko problemi med Arabci in Židi razširijo v svetovno vojno.

André Fontaine je pisal V francoskem časopisu Le Monde (30. november 1974): »Treba je hitro ukrepati, da se prepreči, da bi s tragedijo, v katero so bili zapleteni Arabci in Židje zadnjih petindvajset let, izbruhnila apokalipsa. Kako velika sramota bi vendar bila za bogate in ‚civilizirane‘ narode, če bi morali tako dolgo brez moči gledati, dokler morda še njih ne bi uničil ogenj!«

Ali bi se lahko dogodki na Bližnjem Vzhodu razvili v to, kar Biblija imenuje »Harmagedon« (Raz. 16:14, 16). Mnogi bi lahko prišli do tega zaključka, ker se lahko ime »Harmagedon«, ki pomeni »Goro Megido«, povezuje z Bližnjim Vzhodom. Približno 30 kilometrov jugovzhodno od današnje Haife v državi Izrael ležijo razvaline starega Megida. To mesto se je nahajalo na strateško važnem položaju, odkoder je bil dober pregled nad ravnino Ezdrelon. V teku več kot tri tisoč let je bilo področje okrog Megida prizorišče mnogih odločilnih bitk. Po delu Word Studies in the New Testament so v ravnini Ezdrelon postavljali svoje šotore že Judje, Saraceni, križarji, Egipčani, Peržani, Druzi, Turki in Arabci.

Ime Megido je sicer povezano tako z mestom kakor tudi z ravnino, ki meji nanj, toda niti na Bližnjem Vzhodu niti kje drugje ni zemljepisnega kraja, ki bi bil imenovan »gora Megido«. V delu The Interpreter’s Dictionary of the Bible je rečeno: »Ker ni niti starim niti novodobnim geografom znana gora Megido, je verjetneje, da ima ta označba v knjigi (Razodetje), ki je polna simboličnega jezika, tudi simbolični pomen.«

Pri vojni, ki naj po prerokbi poteka na tem simboličnem kraju, »Harmagedon«, ne gre za spor med narodi. V Bibliji je označena kot »bitka velikega dne Boga vsemogočnega« (Raz. 16:14). Apostol Janez je s simboličnim jezikom opisal bojne sile, nasproti katerih se bodo znašli narodi: »In videl sem nebesa odprta, in glej: bel konj in sedeči na njem imenovan Zvesti in Resnični, in v pravičnosti sodi in se vojskuje ... In vojske, ki so v nebesih, so šle za njim. ... In iz ust njegovih izhaja oster meč, da ž njim udarja narode; in on jih bo pasel s šibo železno, in on tlači tlačilnico vina srda in jeze Boga, Vsegamogočnega« (Raz. 19:11—15). Narode bo premagal torej Jezus Kristus, »Kralj kraljev in gospodov Gospod«, in njegove mogočne čete angelov — Raz. 19:16.

Iz Biblije izhaja, da bo »bitka velikega dne Boga vsemogočnega« del »velike stiske«, ki ima priti nad ves človeški sestav stvari (Raz. 7:1—3, 14). Tisti, ki bodo preživeli »veliko stisko«, so opisani kot številna »velika množica ... iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov« (Raz. 7:9). Tako torej v Bibliji omenjena »velika stiska« ne pride samo nad Bližnji Vzhod, temveč nad vso Zemljo.

Ali pa ne bi mogel spor na Bližnjem Vzhodu predstavljati »zažigalno iskrico« za »veliko stisko«? Biblija ne pokazuje niti na nek posebni kraj na Bližnjem Vzhodu niti na kakšen drugi kraj, kjer naj bi se dogodek začel. Zato moramo čakati in videti, kaj vse se bo zgodilo.

OPRAVKA IMA Z IZPOLNITVIJO PREROKB

Ali to pomeni, da najnovejše težave na Bližnjem Vzhodu nimajo nobenega opravka z izpolnitvijo prerokb? Ne, one imajo opravka z njimi, ker je Jezus Kristus govoril o sporih in drugih težavah, ki bodo nastopile v raznih delih Zemlje in bodo sestavljali kombinirani »znak«, ki bo dal spoznati, da on kmalu pride, da izvrši sodbo svojega Očeta. Svojim učencem je na vprašanje o ‚znamenju svoje prisotnosti in konca sestava stvari‘, odgovoril: »Slišali pa boste o bojih in glasove o bojih. Glejte, da se ne ustrašite; kajti to se mora zgoditi. Ali to še ni konec. Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo, in bodo lakote in potresi po raznih krajih« (Mat. 24:3, 6, 7). Upoštevajmo, da Jezus Kristus ni rekel, da so te vojne omejene na Bližnji Vzhod ali da se bodo tam pričele. Prav tako kakor lakote in potresi tudi vojne niso omejene na določeno področje.

Strahu, ki vlada danes v svetu se ne more povezovati izključno z razvojem stvari na Bližnjem Vzhodu. Uresničile so se besede Jezusa Kristusa, da bo to, kar se bo godilo v vsem svetu — torej ne le na Bližnjem Vzhodu —, povzročilo velik strah. Rekel je: »Na Zemlji (bo) strah in obup narodov .. . ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet« — Luk. 21:25, 26.

OSTATI BUDEN GLEDE PREROKB

Predani Božji služabniki so seveda opravičeno zainteresirani za vse, kar se dogaja v izpolnitev biblijskih prerokb. Podobni so hebrejskim prerokom starega časa, ki so se zelo zanimali za izpolnitev svojih napovedi, ki jim jih je navdihnil Božji duh o Mesiji ali Kristusu. V 1. Petrovem 1:10, 11 beremo o tem: »O katerem zveličanju so preiskovali in ga izsledovali preroki, ki so prerokovali o milosti vam namenjeni, preiskujoč, za kateri in za kakšen čas je oznanjal Duh Kristusov, ki je bil v njih in je naprej pričal za trpljenja Kristusova in veliko jim sledečo slavo.«

Nikar pa ne pojdimo preko tega, kar neka prerokba resnično pove. Biblijske prerokbe je mogoče v vseh posameznostih razumeti šele potem, ko se napovedani dogodki zgodijo. Zato bomo storili prav, če ne špekuliramo glede tega, kaj lahko in česa ne morejo pomeniti dogodki na Bližnjem Vzhodu ali kje drugje.

S takšnimi špekulacijami lahko izgubimo uravnovešenost, ker se preveč ukvarjamo z vprašanji, ki resnično le malo ali pa sploh nič ne prispevajo h krepitvi vere. S tem lahko človek izgubi tudi mnogo časa, ki bi ga sicer lahko mnogo koristnejše uporabil, če bi se duhovno krepil.

Razen tega bi lahko, če se nekaj ne bi zgodilo, kakor smo si predstavljali, izgubili izpred oči potrebo ohraniti dober odnos z Bogom in hoditi po poti, ki jo Bog priznava. Morda bi pričenjali misliti, da je Božji dan sodne izvršitve še daleč. S tem lahko pridemo v skušnjavo, da bi od sveta še kar največ »užili«. Lahko bi same sebe varali z mislijo, da bomo lahko iz razvoja svetovnih dogodkov, spoznali, kdaj moramo narediti potrebne spremembe za dosego Božjega priznanja, da bi ušli Božji sodni izvršitvi. Takšno razmišljanje nas lahko stane življenja, če »velika stiska« nepričakovano izbruhne, medtem ko bi bili v stanju, ki ga Bog ne odobrava.

Gotovo je mnogo razumneje živeti vsak dan v pričakovanju velikega Božjega dne. Samo kdor se tako obnaša, bo preživel. Jezus Kristus je opozoril svoje naslednike, naj glede na zanesljivo izpolnitev njegovih preroških besed ostanejo budni, ko je rekel: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada, kakor zanka. Kajti tako pride na vse, ki prebivajo na licu vse Zemlje (ne samo na Bližnjem Vzhodu). Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim« — Luk. 21:34—36.

Če ti gre za to, da bi stal pred Sinom človekovim, Jezusom Kristusom, kot priznani Božji služabnik, tedaj si vzemi čas in ugotovi, kaj govori Biblija. Bodi oprezen in ne delaj neopravičenih sklepov iz stalno se spreminjajočih svetovnih dogodkov, pa če so povezani z Bližnjim Vzhodom ali ne. Osredotoči se na res važno: živi v skladu s preroško besedo, tako da uporabljaš biblijski nasvet v svojem življenju. Če boš to delal, boš ugotovil, da je tvoje življenje že danes bogatejše, v bodočnost pa boš gledal z zaupanjem.