Pred nami je rešitev svetovnih problemov

PROBLEMI niso nič novega, to dobro vemo vsi iz lastnih izkušenj. Gotovo pa lahko rečemo, da zadnje mesece niso postali nič manjši.

Vodilne osebnosti se bojijo celo katastrofe svetovnega obsega; njihov strah dnevno kriči iz mastno tiskanih naslovov, kot so:

»VES SVET TRPI ZARADI VALA INFLACIJE«

»ZLOČIN NA ULICI POSTAJA SVETOVNI PROBLEM«

»STRAH PRED SVETOVNO LAKOTO«

So pa še drugi problemi. Mnoge dežele so ogrožene zaradi pomanjkanja nafte ali pa stojijo pred gospodarskim propadom. Problemi so tako resni, da zaradi njih pogosto zasedajo mednarodne ali regionalne konference. Novembra lanskega leta so se na primer v Rimu zbrali zastopniki 130 držav, da bi se posvetovali o svetovni prehrani. Leta 1974 je bilo toliko zasedanj, da so to leto označili za »leto mednarodnih konferenc«.

Problemi, ki so prej »nastali na drugi strani zemeljske krogle«, zadevajo sedaj, kot izgleda, vsakega posameznika. To vedno bolj pojasnjuje, da so vsi ljudje člani ene in iste človeške družine. In to, kar prizadene en del te družine, se včasih kar preko noči tiče vseh.

Iz tega lahko razločno spoznamo, da je človeški sestav v sebi močno prepletena tvorba. Da, če nam je prav ali ne — vsi narodi so med seboj odvisni. To dejstvo jih sicer še ni pripravilo do sodelovanja, čeprav se te nujne zahteve zavedajo. Zakaj narodi niso sposobni sodelovati in tako rešiti svoje probleme?

ZAKAJ LJUDJE NE MOREJO OBVLADATI PROBLEMOV?

Tega ne morejo storiti posebno zato, ker so razcepljeni v mnoge različne smeri zaradi različnih političnih ideologij, družbenih sistemov, socialnih razlik in religioznih pogledov. Zato imajo ljudje do vseh, ki imajo drugačno stališče kakor sami, večinoma zelo močne predsodke.

To povzroča nezaupanje, to nezaupanje pa je eden glavnih razlogov za to, da se ljudem ne posreči rešiti problemov, ki obstajajo med narodi in ljudstvi. Premislimo, kam lahko to vodi: Narodi sicer spoznavajo, da je nerazumno izdajati milijarde dolarjev za orožje, za katero upajo, da ga ne bodo nikoli uporabili in s tem skoraj uničiti svoje narodno gospodarstvo. Ker pa so bile že tolike mirovne pogodbe razveljavljene, ne vidijo razumnega vzroka, da bi si med seboj zaupali in verovali, meneč, da torej ni druge izbire kakor svetovna oborožitev.

Eden od razlogov za človeško nesposobnost, da bi rešili svetovne probleme, je torej sebičnost ljudi. Ne pojavlja pa se ona samo v organizacijah in narodih, temveč ima korenine že v srcih posameznikov. Mar ne misli vsak najprej nase? Običajno se vsak zanima za lastne prednosti, ne da bi upošteval še koga drugega. Morda se opravičuje, češ da tudi drugi delajo prav tako in ga bodo izkoristili, če v lastno korist ne poskrbi najprej zase. Države ravnajo v veliki meri ravno tako.

Nihče naj ne misli, da je Zemlja odgovorna za probleme ljudi — da na primer ne more proizvesti dovolj hrane za vse. Nasprotno. Po oceni prehrambeno-poljedelske organizacije pri Združenih narodih iz leta 1970 bi lahko Zemlja prehranila celo večkratno število sedanjega svetovnega prebivalstva. Gre edino za to, da ljudje pri proizvodnji in razdelitvi prehrambenih sredstev ne ravnajo pravilno.

Podobno je z navidez izčrpanimi surovinami in izvori energije. Zemlja vsebuje bogate zaloge vseh surovin, ki jih človeštvo potrebuje, da bi lahko udobno, srečno živelo. Ljudje pa so te stvari na sebičen način razsipali in zlorabljali in tako povzročili svetovno onesnaženje. Da, probleme, ki vladajo na Zemlji, je človek sam ustvaril.

Razen tega so ti problemi za ljudi danes preveliki, da bi se mogli z njim boriti le krajevno. Vključeni morajo biti ljudje iz vseh delov sveta. Kaj je zato potrebno?

NUJNO POTREBNA ENA SVETOVNA VLADAVINA

V zadnjih desetletjih je bilo vedno več govora o tem, da je nujno potrebna ena oblika svetovne vladavine. Bog je seveda predvidel takšno potrebo po enotni vladavini. V svoji besedi, Bibliji, govori o takšni vesoljni vladavini — Dan. 7:13, 14, 27.

Leta 1918, po prvi svetovni vojni, so ljudje sicer pojasnili, da bo njihovo zdravilo, Društvo narodov, rešilo probleme na Zemlji. Celo cerkve so podpirale Društvo narodov in ga napačno označevale kot »nepogrešljivo krščansko sredstvo za ohranitev mednarodne pravičnosti in svetovnega miru« (The London Times, 5. december 1918).

Toda Društvo narodov v resnici ni bilo krščansko. Pri tem tudi ni šlo za svetovno vladavino. Tudi problemov ni rešilo. Danes stojijo Združeni narodi v središču zanimanja, kakor še nikoli med svojo devetindvajsetletno zgodovino. Toda katerega od mnogih zares svetovnih problemov, zaradi katerih trpi človeštvo, so Združeni narodi že res rešili?

Za človeka je očitno pretežko, obvladati svetovne probleme, Ali to pomeni, da je stanje brezupno? Ne, kajti rešitev obstaja. Kje bi jo lahko našli?

POVZROČITELJ REŠITVE

Razmislimo! Od koga bi lahko razumno pričakovali rešitev, če ne od človekovega Stvarnika? Kdo bolje ve vse o naši Zemlji in o tem, kako se lahko zadovolji potrebam ljudi? In kdo se bolj zanima za ljudi kot njihov Stvarnik?

Vsekakor lahko vprašamo: »Če naj bi on rešil svetovne probleme, zakaj tega ni že zdavnaj storil?«

Naš Stvarnik odgovarja na to vprašanje v svoji besedi zelo zadovoljivo. Biblija pojasnjuje, da je Bog slabe razmere zato tako dolgo prenašal, da bi bila lahko rešena važna sporna vprašanja, ki so nastala, ko se je človek uprl Bogu — sporna vprašanja, ki vplivajo na našo lastno življenjsko radost. Toda prišel je čas, ko bo Bog po svoji obljubi uničil vse tiste, ki še naprej nezakonito postopajo, nato pa bo uresničil svoj čudoviti namen in iz Zemlje naredil raj. Bog pa je tudi potrpežljiv z ljudmi in želi, da bi se imeli priložnost rešiti, tako da bi spoznali njegov namen in živeli v soglasju z njim. Zato je v svoji dobroti dal na razpolago čas (2. Pet. 3:9, 15). Kakšen pa je Božji namen?

OD BOGA OSNOVANA SVETOVNA UREDITEV

Božji namen je blagosloviti človeštvo s pravično vladavino, ki bo združila vsa ljudstva na Zemlji. Zemeljska služba Jezusa Kristusa je bila določena za to, da pouči ljudi o tej kraljevski vladavini. Spodbudil je svoje učence, da molijo zanjo. Za to vladavino moliš, ko govoriš besede: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja, kakor v nebesih tako na Zemlji« — Mat. 6:9, 10.

Kako pa bo prišlo to Kraljestvo? Ali bo prišlo tako, da se bodo današnji narodi in ljudstva končno podložili Božjim zakonom in se bodo vsi nesebično zanimali za druge? Kaj misliš ti? Ali so kakšna znamenja za to, da se bo tako zgodilo?

Nekateri ljudje bodo morda opozorili na to, da so bogatejše dežele podarile bolj siromašnim živila in trdijo, da je to dokaz nesebičnega zanimanja za druge. Ali pa gre pri tem zares za nesebičen interes? Nasprotno! Politični strategi govorijo v zvezi s temi darovi o »Boljši vrsti sebičnosti«. George Wald z Harvardske univerze je rekel: »Naša živila ponudimo tam, kjer lahko služijo za to, da si zagotovimo politično prednost, ali kjer bodo bolje prodana.«

Ne, če bi bilo odvisno od tega, da bi današnji narodi in ljudstva razvili nesebično, ljubeče zanimanje drug za drugega, tedaj Božje Kraljestvo nikoli ne bi prišlo. Božje Kraljestvo bo prišlo drugače — za večino zemeljskih prebivalcev na zelo strahoten način. Kako pa?

To je opisano v neki biblijski prerokbi. O času, ko se sporno vprašanje popolnoma reši in se naj izpolni čudoviti Božji namen, je rečeno: »A v dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu: vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke« — Dan. 2:44.

Zamislimo si, kaj to pomeni! Če molimo za to, da pride Božje Kraljestvo, tedaj molimo pravzaprav za to, da pride z uničujočo močjo in odpravi vse sedanje človeške vladavine. To bo pomenilo konec tega nepravičnega sveta, dogodek, o katerem Biblija večkrat govori (2. Pet. 3:5—7; 1. Jan. 2:17). Dobesedna Zemlja bo seveda ostala in Bog bo ohranil tudi ljudi, da uresniči svoj čudoviti namen glede naše Zemlje.

Kako bo ta vladavina združila vsa ljudstva na Zemlji in rešila svetovne probleme?

KAJ POVZROČI BOŽJA VLADAVINA?

Biblija pravi: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost« (2. Pet. 3:13). Biblija tukaj ne govori niti o novih dobesednih, z zvezdami posutih nebesih niti o novem dobesednem planetu Zemlji. Ničesar pomanjkljivega ni na njih, da bi jih bilo treba nadomestiti. Biblija pravi o dobesedni Zemlji celo to, da je bila utrjena, da se »ne gane na večne čase« — Ps. 104:5.

To, kar je nujno potrebno, je pravična vladavina, ki postopa do vseh svojih podložnikov nepristransko in zato uživa njihovo zaupanje. To se nanaša na Božje Kraljestvo. Jezus ga je večkrat imenoval »nebeško Kraljestvo«. (Mat. 4:17; 10:7; 11:11) Ta nebeška vladavina sestavlja simbolično »novo nebo«. »Nova zemlja« je nova človeška družba, katere člani se podložijo vladavini Božjega Kraljestva. V tem novem sestavu bo prebivala pravičnost. Zakaj smo lahko v to prepričani?

Lahko smo v to prepričani predvsem zato, ker je Jezus Kristus od Boga izvoljeni Vladar te nebeške vladavine. Jezus je že na Zemlji dokazal, da bo dober vladar; v vsem svojem življenju je bil vedno pravičen. Zato je učil svoje učence: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam store, tako storite tudi vi njim« (Mat. 7:12). Kakšna bi vendar bila »zemlja«, če bi vsi tako živeli?

Zemlja bi bila resnično nova, mar ne? Ljudje med seboj ne bi bili sprti. Drug drugemu bi zaupali in ne bi imeli nobenih predsodkov. Vsa sebičnost bi izginila in ljudje bi se odkritosrčno zanimali za pomoč drugemu. Jezus Kristus bo kot vladar prav gotovo pazil na to, da se bodo vsi njegovi zemeljski podložniki držali tega pravičnega merila. Vsi bodo poslušali biblijsko zapoved, naj ljubijo drug drugega — Jan. 13:34.

Kako pa je z drugimi problemi, ki se pojavljajo po vsem svetu, na primer s pomanjkanjem hrane? Kako bodo rešeni ti problemi?

Razmislimo o naslednjem: Ali ni Jezus Kristus s podporo tistega, ki je ustvaril iz bilijonov zvezd sestoječe galaksije, sposoben rešiti takšnih problemov? Že na Zemlji je Jezus pokazal, da lahko vpliva na vreme, od katerega je vendar odvisna rast poljskih pridelkov (Mar. 4:35—41). Nekoč je tudi blagoslovil pet hlebov kruha in dve ribi in Bog je to hrano na nadnaravni način pomnožil, da so s tem nahranili 5000 mož — poleg žena in otrok. Če je Božje Kraljestvo podpirano s tolikšno močjo, ne bo pod takšno vladavino nikomur treba stradati — Mat. 14:14—21.

Kristus bo odstranil celo probleme, ki si jih ljudje ne upajo reševati. Ko so k njemu nosili bolne in slabotne, je pokazal, kaj bo delal za svoje podložnike na vsej Zemlji. Biblijsko poročilo se glasi: »On jih ozdravi, tako da se ljudstvo čudi, ko vidijo, da mutci govore in pohabljeni so zdravi in hromi hodijo in slepci vidijo« — Mat. 15:30, 31.

Jezus je celo mrtve obujal! Mrtvi deklici je rekel: »Deklica, pravim ti, vstani!« In vstala je! »In precej vstane deklica in hodi.« Kako so ljudje na to reagirali? Biblija poroča: »In precej se začudijo na vso moč« (Mar. 5:41, 42). Gotovo bodo ljudje enako reagirali, ko se bo na Božji »novi zemlji« pričelo vstajenje.

Na dobesedni Zemlji bo potekala razveseljiva sprememba. Malo preden je Jezus umrl, je neki mož, ki je bil zatem usmrčen zraven njega na kolu, pokazal vero vanj in ga prosil: »Jezus, spomni se me, kadar prideš v Kraljestvo svoje.« Jezus je odgovoril: »Resnično ti pravim danes, boš z menoj v raju« (Luk. 23:42, 43, NS). Da, vsa Zemlja bo pod vladavino Jezusa Kristusa postala raj.

KAJ BOŠ STORIL TI?

Nekdo bo morda rekel: »To je prelepo, da bi bilo resnično.« Toda eno je gotovo: ljudje so se izkazali za nesposobne rešiti svetovne probleme. Na njihove obljube se ne moremo zanesti. Istočasno moramo vsi priznati, da hrepenimo za tem, kar je obljubil Bog. Vendar Bog ne pričakuje, da verujemo, ne da bi imeli za to dokaze. Zato je v svoji besedi, Bibliji, podal dokaze za to.

Spodbujamo te, da jih preiščeš. Obišči sestanke v dvorani Jehovinih prič, kjer je vstop prost. Jehovine priče ti bodo rade pokazale, kaj naj storiš, da bi imel korist od trajne rešitve svetovnih problemov človeštva.