O čem cerkve molčijo

KDOR se na religioznem področju spozna, ve, da govorijo cerkve o Bogu, Jezusu Kristusu in življenju po smrti. Morda si slišal tudi že za cerkvena stališča o socialnih in političnih vprašanjih in o nujnosti spremeniti svet.

Ali pa si vedel, da obstajajo skrajno važne stvari, stvari, od katerih je odvisna tvoja sreča in blaginja, ki so jih cerkve zamolčale? Pogled na določene nauke cerkva pokaže, za kaj pri tem gre.

BOG IN JEZUS KRISTUS

Verjetno si že slišal govoriti duhovnike, da je Jezus Kristus Božji Sin. Slišal pa si tudi, da istočasno govorijo o »enem Bogu, Očetu, Sinu in svetem duhu«. Ker je priznavanje tega pojma Boga eden od pogojev za članstvo v ekumenskem svetu cerkva, je mnogim članom cerkva takšna označba Boga znana.

Cerkve običajno uporabljajo besedo »trojica«, kadar želijo izraziti svoje gledišče o odnosu z Bogom. Definicija nauka o trojici je lahko vsekakor različna. Vprašaj vendar svojega duhovnika, kaj uči tvoja cerkev o tem! V atanazijski »veri«, ki naj bi potekala iz 5. stoletja, se glasi definicija takole:

»Oče in Sin in sveti duh je eden edini Bog, enak v večnem veličanstvu. ... Oče je večen, Sin je večen, sveti duh je večen. ... Torej tudi Oče je vsemogočen, Sin je vsemogočen, sveti duh je vsemogočen.«

Ali veruješ, da so Bog, Jezus Kristus in sveti duh po bistvu, moči in večnosti enaki? Večina cerkva uči tako, tudi katoliška cerkev. John J. Moment je pisal v svoji knjigi We Believe (Verujemo) o atanazijski veroizpovedi: »Njene nespremenljivo določene definicije se v protestantizmu še naprej več ali manj vestno priznava kot normo za pravovernost.«

Če vprašaš svojega duhovnika, bo verjetno rekel, da veruje tvoja cerkev v trojico. Ali pa ti je cerkev sploh kdaj rekla, od kod poteka ta nauk? Verjetno boš presenečen, če to izveš.

V New Catholic Encyclopedii je rečeno o trojici: »Kakor je bilo pravkar prikazano, pri tem ne gre neposredno za Božjo besedo.« (Knj. 14, str. 304) Da, v Bibliji ni omenjena niti beseda »trojica« niti se ne zagovarja nauka o trojici. Izmislili so si ga dolgo po smrti Jezusa in njegovih apostolov. Kdaj?

Zgodilo se je stoletja pozneje na cerkvenih koncilih. Teologom je to znano. N. Leroy Norquist, profesor na nekem luteranskem seminarju, piše na primer v časopisu The Lutheran: »Možje, ki so si jo izmislili (dogmo o trojici), so jo ustvarili, da bi služila kot orožje proti krivovercem. V boju proti krivoverstvu so eksperimentirali z besedami, z dlakocepskim sestavljanjem besed, dokler niso definirali odnosa treh ‚oseb‘ v trojico.« Ali si to vedel?

Leta 325 n. št. je na cerkvenem koncilu v Niceji zagovornik nauka, da je Jezus večno obstajal, oklofutal zastopnika cerkve, ki ni sprejel te na novo osnovane postavke. Na tem koncilu se je cesar Konstantin odločil za ta pojem Boga in s tem omogočil njegov sprejem v cerkvi. Ali ti je tvoja cerkev povedala, da je bil Konstantin takrat nekrščen pogan, ki je umoril svojega sina, svojo drugo ženo in še druge svoje sorodnike? To je zgodovinsko dejstvo.

Ali si od svoje cerkve sploh kdaj slišal, da so kristjani, ki so verovali Bibliji, takrat ta nauk o trojici odklonili? Lahko so se sklicevali na Marka 13:32, kjer piše: »Za tisti dan in tisto uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče.« Lahko bi vprašali: »Kako lahko Oče nekaj ve, kar je Sinu neznano, če naj bi bila Oče in Sin po bistvu eno?« Kakor nam poročajo zgodovinarji, so bili osnovatelji nauka o trojici povsem nemočni, če so jim pokazali ta biblijski stavek.

Toda Marko 13:32 ni edini tekst takšne vrste. Jezus Kristus je vedno znova priznaval, da je podložen svojemu Očetu. Ali si v cerkvi že kdaj slišal, da je Jezus na primer rekel: »Oče je večji od mene«? (Jan. 14:28) Ko je molil k očetu, je pokazal svojo podložnost z besedami: »Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!« (Luk. 22:42) Biblija govori tudi o tem, da je Bog »od vekomaj do vekomaj«, Jezusa pa imenuje »prvorojenega vse stvaritve« in »začetek stvarjenja Božjega«. — Psalm 90:2; Kol. 1:15; Raz. 3:14.

Takšni stavki Svetega pisma so teologom znani, čeprav jih v cerkvah ne poudarjajo. Tako je pojasnil prof. Martin Werner z Bernske univerze v svoji knjigi Die Entstehung des christlichen Dogmas: »Kjerkoli se v NT (Novem Testamentu) upošteva odnos Jezusa do Boga, bodisi v pogledu na njegovo mesijansko dostojanstvo, bodisi na njegovo človeško pojavo, je ta odnos dojet in prikazan nedvoumno kot subordinacija (podložitev).«

»Cerkve so nam torej zamolčale te stvari,« boš morda rekel. »Toda zakaj je to sploh važno? Koliko sta moja sreča in blaginja odvisni od tega?«

Jezus je rekel: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Jan. 17:3) Če pravega Boga ne spoznaš — ne spoznaš, da je ena oseba, ločena od Jezusa Kristusa, drugačna in stoji nad njim — ga ne moreš oboževati na način, ki njemu ugaja. Če bomo živeli v novem Božjem sestavu stvari v večni sreči, pa je odvisno od tega, ali imamo točno spoznanje o edinem resničnem Bogu in ga na pravilen način obožujemo.

ŽIVLJENJE PO SMRTI

Preišči še kak drug nauk. Kaj pravi tvoja cerkev o smrti in o vstajenju?

Na splošno cerkve učijo, da imamo neumrljivo dušo, ki ob smrti zapusti telo in ločeno od njega zavestno obstaja naprej. Zato pojasnjujejo, da je smrt »prehod« ali, kakor je rekel neki duhovnik: »Smrt je samo razširjeno nadaljevanje življenja.« Vstajenje sledi, kakor pravijo, ko se od telesa ločena duša končno zopet z njim združi. Če te je tvoja cerkev to učila, ti ni rekla, kar piše v Bibliji.

Vzemi prosimo Biblijo v roke in odpri Ezekiela 18:4. Tam piše: »Duša, ki greši, umrje.« Ali ti je tvoj duhovnik že kdaj prebral ta stavek ali stavek v 20. vrsti tega poglavja, ki se podobno glasi? Odpri sedaj Propovednika 9:5, 10. Tam lahko bereš: »Mrtvi ničesar ne vedo ter nimajo plačila več, ker je njih spomin pozabljen ... kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« Ali si že kdaj doživel, da bi ta stavek prebrali v cerkvi?

Ali pa duhovniki pravzaprav vedo, da Biblija uči, da duša ni neumrljiva? Katoliški duhovnik Anton Kosnik je na primer pojasnil: »V Bibliji človek ni ponazorjen kot kombinacija ‚telo — duša‘. V Stari kakor tudi novi zavezi se gleda na človeka vedno kot na celoto. ... Da, še več: ta celota telesa in duše se v glavnem smatra za umrljivo. ... Nobene neumrljive duše ni, ki bi preživela ali dalje obstajala.« Toda cerkve na splošno učijo o neumrljivosti duše.

Biblija daje tistim, ki brez zavesti počivajo v smrti in bodo imeli korist od Božje odkupne žrtve, tolažilno upanje, da bodo zopet obujeni v življenje. Obljublja, da bo »vstajenje pravičnih in nepravičnih«. (Dej. 24:15; Jan. 5:28, 29) Da, poznati resnico o mrtvih in o vstajenju, je velikega pomena. Osvobodi nas lahko nevarnih nesporazumov. — Jan. 8:32.

KRŠČANSKO GLEDIŠČE O POLITIKI

Biblijski nauki pa niso edino, kar je pomembno zate. Kako naj bi mislil ti kot kristjan o vmešavanju v zadeve sveta?

Mnogi duhovniki in župniki spodbujajo člane svojih cerkvenih občin, naj se v tem pogledu udejstvujejo. Tako je rekel na primer pred kratkim neki katoliški duhovnik, ki sam zavzema politični položaj: »Cerkve naj stalno poudarjajo vlogo, ki jo igra politika.« Ali spodbuja tvoja cerkev tudi k temu? Ali soglašaš s takšnim stališčem?

Ali te je tvoja cerkev učila, kakšno stališče je v tem pogledu zavzemal Jezus Kristus? Ali ti je tvoj duhovnik na primer pojasnil, kako je Jezus reagiral, ko so ga hoteli možje, ki so spoznali njegovo nadnaravno moč, postaviti za svojega vladarja? V Bibliji lahko o tem beremo: »Jezus torej, ker spozna, da hočejo priti in ga siloma odvesti, da ga postavijo za kralja, se zopet umakne na goro, on sam.« — Jan. 6:15.

Zanimivo je tudi, kaj je rekel Jezus v molitvi o svojih resničnih naslednikih: »Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« Ko je Poncij Pilat spraševal Jezusa o njegovi kraljevski moči, je ta odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil Judom izročen; sedaj pa kraljestvo moje ni odtod.« — Jan. 17:16; 18:36.

Ali ti je tvoj duhovnik pokazal te Jezusove izjave? Ali ti je pojasnil temeljno načelo iz Jakoba 4:4: »Prešestnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.«?

Kako so mislili prakristjani o povezavi religije s politiko? V knjigi Christianity and the Roman Goverament (Krščanstvo in rimska oblast) je rečeno:

»Kristjani so bili tujci in romarji v svetu, v katerem so živeli; njihova domovina je bila v nebesih; kraljestvo, v katerega so upali, ni bilo od tega sveta. Pasivnost v zadevah države je bila zato že od začetka pozornost zbujajoča označba krščanstva.«

Če te tvoja cerkev zato kljub svoji trditvi, da je krščanska, spodbuja, da sodeluješ v politiki, te ne spodbuja k zavzemanju enakega stališča, kakor so ga imeli v tem pogledu Jezus Kristus in njegovi učenci. »Toda kako se lahko reši probleme ljudi, če se ljudje nočejo ‚udejstvovati‘?« boš morda vprašal.

HUDOBNI SESTAV SE MORA KONČATI

Po možnosti te tvoj duhovnik ali župnik spodbuja k sodelovanju v socialnih in političnih vprašanjih, ker je mnenja, da je Bog ljudem prepustil reševanje njihovih problemov. Toda tudi v tem primeru te tvoja cerkev ni poučila o nečem važnem. Preberi prosimo, kaj govori Biblija v Danielu 2:44:

»Bog nebes (ustanovi) kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano, in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo obstalo na veke.«

Ali zveni to tako, kakor da bo človek sam uredil svoje zadeve? Dejansko to pomeni, da bodo vsi človeški sestavi ‚zdrobljeni in uničeni‘ in nadomeščeni z nebeško kraljevsko ureditvijo, ki jo bo vzpostavil sam Bog.

Kaj pa se bo zgodilo po odstranitvi človeških sestavov? Ali bo zemlja in življenje na njej zatem uničeno z ognjem? V kolikor te je tvoja cerkev pustila v tej veri, ti je zamolčala še nekaj drugega. Kaj pa?

PRAVIČNI NOVI SESTAV STVARI

V Danielu 2:34, 35 je ponazorjeno Božje Kraljestvo, ki uniči človeške s »kamnom«, ki je postal »velika gora in je napolnil vso zemljo«. Po tem stavku torej zemlja ne bo prestala samo sodne Božje izvršitve nad človeškimi vladavinami, temveč bo doživela tudi svet obsegajočo razširitev Božje vladavine. Jezus je učil svoje učence v molitvi »Oče naš« moliti za to z besedami: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Mat. 6:10) Ali si to vedel? Biblija nam posreduje v Razodetju 21:3—5 določeno sliko o tem, kakšne razmere bodo vladale, ko se bo Božja volja godila po vsej zemlji:

»In slišal sem glas velik od prestola, da govori: Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi: in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze z njih oči; in smrti ne bo več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bo več; kajti prvo je prešlo. In rekel je sedeči na prestolu: Glej, novo delam vse.«

Ali bi rad živel v tem čudovitem novem sestavu stvari? Biblijske prerokbe dajejo spoznati, da bo to uresničeno še znotraj te generacije. (Mat. 24:3—14, 34; primerjaj Raz. 6:1—8) Ali ti je tvoja cerkev razložila, kaj moraš narediti, da preživiš uničenje sedanjega hudobnega sestava in prispeš v novi sestav? Božje zahteve za to se najdejo samo v Bibliji.

Če se odkrito zanimaš za to, kaj uči Biblija, ti bodo Jehovine priče rade pomagale, in sicer brezplačno, bodisi v tvojem stanovanju ali na nekem drugem primernem kraju. Tudi ti si povabljen, da poiščeš kraljevsko dvorano, kjer so večkrat tedensko biblijski sestanki. Na teh sestankih se ne zbirajo nobeni prispevki. Sam se prepričaj, če vlada med temi ljudmi prisrčna, prijazna skupnost, po kateri naj se odlikujejo po Jezusovih besedah njegovi pravi nasledniki! (Jan. 13:35) Stori to kmalu!

[Okvir na strani 316]

ALI SO TE V CERKVI UČILI, DA JE JEZUS BOG, VSEMOGOČNI?

Če so te, tedaj te niso učili resnice. Biblija pravi:

»Bog ... je glava Kristusu.« — 1. Kor. 11:3.

»Sin (sam se) podloži temu (Bogu).« — 1. Kor. 15:28.

»Oče je večji od mene.« — Jan. 14:28.

ALI SO TE V CERKVI UČILI, DA DUŠA NE MORE UMRETI?

Božja beseda pravi: »Duša, ki greši, umrje.« — Ezek. 18:4, 20.

In o Jezusu Kristusu pravi Biblija vnaprej, da bo ‚svojo dušo daroval v smrt‘. — Iza. 53:12.