Koliko je vredno tvoje življenje?
ZA večino ljudi je življenje nekaj dragocenega. Brez življenja ne bi bilo ničesar. Drugim se življenje ne zdi tako važno. Pripravljeni so ga postaviti na kocko za minljivo slavo in užitke. Toda večina ljudi, ki pripisuje življenju malo vrednosti, poizkuša v kratkem času užiti od življenja toliko zadovoljstvo ali slave, kolikor je le mogoče. S tem pokažejo, da bi sicer radi dolgo živeli, če bi to le mogli pod ustreznimi okoliščinami. Toda zaradi sedanjih slabih okoliščin ne vidijo možnosti za dolgo, srečno življenje.
Kako pa Stvarnik ceni življenje, ki ga je dal človeku? Smatra ga za nekaj silno dragocenega. Sam poseduje življenje v polni meri in vse, kaj življenje je in kaj bi lahko bilo. Zato je dal človeku po svojem sinu Jezusu Kristusu upanje na večno življenje in ne želi, da bi kdorkoli to veličastno darilo izgubil. — Jan. 6:51.
Kako dragoceno se zdi življenje tebi? Si ga želiš podaljšati? Bog zagotavlja tistim, ki koristijo njegove priprave za dosego življenja, zaščito pred uničenjem. Res se lahko zgodi, da zaradi bolezni ali drugih razlogov sedaj umrejo, toda prepričani so lahko, da jih bo Jezus Kristus v tisočletni vladavini, ki je pred nami, obudil v življenje na tej Zemlji. (Jan. 5:28, 29) Bog bo rešil mnogo, da, milijone ljudi za življenje na pravični »novi zemlji«. — 2. Pet. 3:13; Raz. 20:4, 6; 7:9-17.
Ne moremo reči, da ima vsak, ki služi Bogu, jamstvo, da bo ostal živ vse do uničenja tega sestava stvari, ki mora priti pred tisočletno vladavino miru pod Kristusom, in ga preživel. (2. Pet. 3:10-13; Raz. 19:19-21; 20:1-4) V svoji napisani besedi pa nam zagotavlja Bog — in on ne more lagati — da bo njegovo ljudstvo kot celota obvarovano in ohranjeno za življenje v pravični »novi zemlji«. (Titu 1:2) Želi, da ŽIVI, ne da umre, in da se večno veseli življenja v vsem svojem obilju. — Ezek. 18:23, 32.
VZETI »KELIH OBILNEGA ZVELIČANJA«
Bog, ki svoje ljudstvo tako zelo ljubi, je navdihnil psalmista, da piše o svojem doživetju. (Pravzaprav izgleda, da je psalmist sam od sebe pisal v imenu vsega Izraelskega ljudstva.) Bil je v takšnem položaju, da bi bilo njegovo življenje zaradi sovražnikov Boga in njegovega ljudstva, skoraj ugasnilo. Toda Bog ga je obvaroval smrti. Apostol Pavel je citiral psalmistove besede iz Psalma 116:10 in jih uporabil za sebe in za svoje sokristjane. (2. Kor. 4:13) Poln hvaležnosti je psalmist radostno rekel:
»Kaj naj povrnem Jehovi za vse dobrote njegove meni? Kelih obilnega zveličanja primem in klical bom ime Jehovino; obljube svoje izpolnim Jehovi, da, izpolnim jih vpričo vsega njegovega ljudstva.« — Ps. 116:12-14.
Ta pomembni Psalm, Psalm 116, lahko danes uporabimo za preostanek maziljenih Kristusovih učencev od leta 1919, ko so ubežali stiski in nevarnostim prve svetovne vojne. Pred njimi pa je še neka večja osvoboditev, prav tako pa pred »veliko množico« Kristusovih »drugih ovc«, namreč osvoboditev iz »velike stiske«. Ko jih bo Bog z odstranitvijo hudobnih v »veliki stiski« rešil iz nevarnosti, bodo končno imeli mir. (Preg. 21:28) Nato sledi »tisočletna vladavina mesijanskega Božjega kraljestva, v kateri bodo lojalni, to se pravi tisti med njimi, ki pripadajo »veliki množici« iz Razodetja 7:9-17, za vedno dobili življenje na očiščeni Zemlji.
Psalmist je govoril o nekem »kelihu«. Kelih vsebuje nekaj, kar lahko pijemo ali izlijemo Jehovi Bogu kot »pitno daritev«, kakor so delali v psalmistovih dneh. (4. Mojz. 28:7; Fil. 2:17) Jehova podaja svojemu ljudstvu »kelih obilnega zveličanja«, s tem da ga bo v »veliki stiski« ohranil v življenju. (Raz. 7:14) »Kelih obilega zveličanja«, ki jim je dan, bodo pili v času tisočih let, ko bo nad vso Zemljo vladal Mesija, in se veselil življenja v »deželi živečih«. (Ps. 116:9) Pri tem bodo Jehovo po njegovem Mesiji prosili za to, da jih v vsem njihovem trudu blagoslavlja in vodi.
JEHOVI IZPOLNITI OBLJUBO
Kaj so »obljube«, ki jih morajo osvobojeni izpolniti ali plačati (NS) Jehovi? Ali so v času, ko jim je od Božjega sovražnika neposredno grozila smrt, dali kako obljubo, kakršnokoli slavnostno besedo v želji, da bi jih Bog rešil? Če da, tedaj bodo takšno »obljubo« Jehovi izpolnili, ker je postopal v skladu s njihovo obljubo in jih ohranil pri življenju. To, kar so obljubili, bodo storili »vpričo vsega njegovega ljudstva« in s tem slavili njegovo ime pred vsemi.
Psalmist nadaljuje poln hvaležnosti, ker ga je Jehova obvaroval, in poudarja, kakšno vrednost pripisuje Jehova življenju tistih, ki živijo po njegovih pravičnih temeljnih načelih: »Draga je pred obličjem Jehovinim smrt svetih njegovih. O Jehova, zares hlapec tvoj sem jaz, hlapec tvoj sem, dekle tvoje sin: ti si raztrgal vezi moje.« (Ps. 116:15, 16) Psalmist je bil hvaležen za to, da je vedel, da ga je Jehova smatral za zvestega in ga je obvaroval. Bil je v skrajni življenjski nevarnosti, toda Jehova je raztrgal vezi, s katerimi ga je hotela smrt zadrgniti. Samega sebe je imenoval »sina tvoje (Jehovine) dekle« s čemer je hotel sam pokazati, da pripada Jehovinemu narodu. Spoznal je, da ga je Jehova štel med svoje lojalne služabnike.
SMRT LOJALNIH JE »DRAGA«
Kako je v »Jehovinih očeh« »draga« smrt tistih, ki so lojalni? Oni so — kakor psalmist — dragoceni Jehovini hlapci. Njegova ljubeča dobrota ga navaja k temu, da ohrani življenje svojih služabnikov. Človeško življenje je v Jehovinih očeh posebno dragoceno, če gre za enega njegovih pravih oboževalcev. Jehova smatra smrt celote njegovih zvestih služabnikov za preveč »drago«, da bi jo dopustil. Razume se, da njegovi zvesti zato izražajo svojo cenjenje in hvaležnost, ker ima življenje zanje najvišjo vrednost. Čudovita Jehovina lastnost je, da ima tako veliko zanimanje za življenje svojih služabnikov. Cena smrti je zanj previsoka, zato ne dopusti, da bi umrli. — Rim 8:35-39.
V tem se ne kaže samo Jehovina velika ljubezen, temveč tudi njegovo spoštovanje pravičnosti v vesolju, in to v korist vseh njegovih stvarjenj. Če bi dopustil, da bi njegovi sovražniki zmagali nad njegovim zvestim ljudstvom in ga iztrebili z zemeljske površine, bi to povzročilo sramoto za njegovo vesoljno suverenost, za njegovo vladavino nad nebom in Zemljo. On je Stvarnik Zemlje in ustvaril jo je za lojalne. (Iza. 45:18) Če ne bi bil sposoben svojih zvestih služabnikov ohraniti pri življenju na Zemlji, ko jih zahrbtno preganjajo in napadajo njihovi Bogu sovražni nasprotniki, bi to naredilo vtis, da so njegovi sovražniki močnejši, kot on in da imajo pravico določati, kdo naj na Zemlji vedno živi. Bog ne bi dopustil, da bi se s tem dvomilo v njegovo vladarsko moč nad Zemljo, da, v njegovo vesoljno suverenost nasploh, in se sramotilo njegovo ime.
Ako bi Jehova dopustil, da bi bili iztrebljeni z Zemlje vsi njegovi zvesti služabniki, ne bi bilo nikogar več v preddverju njegovega velikega duhovnega templja, ki se nahaja tukaj na Zemlji. Tudi ne bi bilo osnove za »novo zemljo«, pravično človeško družbo, ki naj bi živela pod »novim nebom«. (Raz. 21:1) Ali bi se lahko tisočletno Mesijevo vladarstvo začelo brez zemeljskih podložnikov? Ne! Smrt celote lojalnih Božjih služabnikov na Zemlji bi bila za Jehovo »predraga«, njena cena bi bila previsoka. V njegovih očeh bi bila tako »draga«, da jo iz spoštovanja do samega sebe ne bi mogel dopustiti.
ZAHVALNA KLALNA DARITEV
V »veliki stiski« preživeli izražajo Jehovi svojo hvaležnost iz vsega srca, ker je rešil »veliko množico« »drugih ovc« za življenje na Zemlji, ker je delal za svoj namen in držal svoje obljube, da Zemljo naredi v kraj pravičnosti. Jehova želi, da bi živeli, prav tako kakor želijo sami živeti in se življenja razveseljevati. Kakor psalmist bodo skupaj s preostankom duhovnih Izraelcev rekli:
»Tebi bom daroval hvalne daritve in klical ime Jehovino. Obljube svoje opravim Jehovi, da, opravim vpričo vsega njegovega ljudstva, v vežah hiše Jehovine, sredi tebe, Jeruzalem! slavite Jeh!« — Ps. 116:17-19.
Maziljeni preostanek in »velika množica«, ki bosta skupaj preživela »veliko stisko«, bosta prinašala Jehovi daritve hvaležnosti in poveličevanja za svojo rešitev. To bosta storila z enakim mišljenjem, s kakršnim so Noe in njegova družina darovali obsežne klalne daritve zahvale, zatem ko so bili ohranjeni v vesoljnem potopu. (1. Mojz. 8:20, 21) »Velika množica« na Zemlji bo doživela še večje veselje takrat, ko bodo milijarde ljudi obujene na Zemlji in bodo dobile priložnost prav tako doseči zaželeno nagrado — življenje. — Raz. 20:11-15.
Kako visoko ceniš ti svoje življenje? Mar meniš, da bi se izplačalo živeti na mirni, lepi Zemlji v popolnem zdravju, brez smrtnega strahu, in to za vedno? Danes lahko prinaša življenje s seboj včasih težave, toda Jehova se je namenil vzpostaviti boljše stanje. Ve, kako čudovito je lahko življenje v dobrih okoliščinah. Želi, da nihče ne bi zamudil priložnosti, ki jo je objavil v svoji besedi, Bibliji.
Ako vemo, kakšni so Jehovini nameni, ga lahko spoznamo in se ga naučimo ljubiti ter postanemo njegovi zvesti podložniki z upanjem v srečno bodočnost. On je edini izvor življenja, resničnega življenja, za katerega je ustvaril človeštvo. Zato spoznavamo, kako umesten je vzklik psalmista: »Slavite Jah!« Ta izraz se v hebrejščini glasi: »Halleluja!« in se pogosto pojavlja v Hebrejskih spisih. Njegovo grško obliko najdemo proti koncu zadnje knjige Biblije, v Razodetju ali Apokalipsi. (Raz. 19:1-6) Tisti, ki objavljajo Jehovino ime, so priče Jehovine vzvišenosti, ljubeče dobrote in suverenosti.
V naših dneh prinašajo kristjani to hvalo po svojem velikem duhovniku, Jezusu Kristusu, v duhovnem Jehovinem templju. Ta tempelj ni nikaka zemeljska zgradba. Zbirajo pa se k preučevanju Biblije in oboževanju v zgradbah, ki jih sami imenujejo »Kraljevske dvorane«. Razen tega vodijo z zainteresiranimi osebami brezplačne biblijske študije v njihovih stanovanjih. Vsak, ki ljubi življenje, se jim lahko priključi v raziskovanju Božje besede in se pri tem še več nauči o Božjem namenu in njegovih obljubah. Združi se lahko z njimi v pravem oboževanju. Tedaj bo imel osrečujoče upanje, da bo preživel in dobil večno življenje!