Marija — blagoslovljena med ženami

ZA neko ženo je bilo pripadati Mesijevim prednikom gotovo čast. Kako velike prednosti je bila zato deležna žena, ki je postala Mesijeva mati! Biblija pokaže, da je bila ta blagoslovljena žena Marija, devica iz Davidove kraljevske hiše.

Angel Gabriel je bil tisti, ki je Marijo poučil, kakšno vlogo ji je Bog namenil. Po slovenskem prevodu, ki ga večinoma uporabljamo v naši deželi, je rekel Gabriel Mariji: »Zdrava, z milostjo obdarovana! Gospod je s teboj.« (Luk. 1:28) Opirajoč se na te besede, sklepajo nekateri, da je Gabriel pripisal Mariji posebno mero svetosti.

Ali pa usmerjajo Gabrielove besede resnično pozornost na Marijino »svetost«? Ne. Upoštevajmo, da katoliška New American Bible navaja ta pozdrav takole: »Veseli se, o polna milosti, o hčerka! Gospod je s teboj.« V katoliški Jeruzalemski Bibliji se ta tekst podobno glasi in v eni od pripomb v tej Bibliji najdemo naslednje pojasnilo: »,Polna milosti‘ i. e. (pomeni) postati Mesijeva mati.« Okoliščine, da je Najvišji imel Marijo v milosti in ji je izkazal čast, da postane zemeljska mati njegovega Sina, pokazuje seveda na to, da je bila zvesta in ponižna Božja služabnica. — Luk. 1:38, 46—50.

Ali je bila Marija kaj več kakor ponižna Božja služabnica, ki je dobila edinstveno prednost, da je rodila Božjega Sina? Ali je ostala v tem posebnem stanju »svetosti«, tako da je ostala za vedno devica?

Mnogi tako imenovani kristjani verujejo, da je ostala Marija vse svoje življenje devica. Kot dokaz za to opozarjajo na Marijin odgovor angelu Gabrielu, potem ko je ta pojasnil, da bo zanosila in rodila sina. Rekla je: »Kako se naj to zgodi, če ne živim z nobenim možem?« (Luk. 1:34, katoliški Enotni prevod) V pripombi Jeruzalemske Biblije je rečeno k temu tekstu: »Izraz označuje dejstvo, da ni imela zakonskih odnosov, morda tudi kot že skoraj trdno narejeno odločitev.«

Da bi ugotovili, če je Marija že naredila odločitev, da ostane devica, preden jo je angel Gabriel obiskal, moramo gledati na zadevo s stališča, ki so ga imeli ljudje v času, ko je Marija živela. Za poročeno ženo je bilo sramotno, če je bila brez otrok. Zato je rekla Elizabeta, ko je nosila svojega prvega in edinega otroka Janeza: »Tako mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl name, da me reši sramote moje med ljudmi.« — Luk. 1:25.

Če bi torej imela Marija, ki je bila Jožefu obljubljena v zakon, namen ostati devica, bi se sama izpostavila sramoti. Kako bi se mogel Jožef strinjati z nečim, s čemer bi njegova žena prišla na sramoten glas, da je nerodovitna? Zakaj naj bi se namenoma odrekel potomcu, ki bi nosil njegovo ime? Hebrejski spisi, s katerim sta bila on in Marija seznanjena, niso vsebovali nobenih takšnih priporočil. Imeti otroke je v njih označeno za nekaj zaželenega. V Psalmu 127:3 je na primer rečeno: »Glej, posest Jehovina so otroci, plačilo njegovo sad telesni.« Edina Izraelcem znana možnost, ostati deviški, je bila v tem, da se mož ali žena ne poročita. (Primerjaj Jeremija 16:1—4)

Leta pozneje sta Jezus Kristus in tudi apostol Pavel priporočala prostovoljno odpoved zakonskemu stanu kot boljšo pot za tiste, ki se želijo v večji meri posvetiti duhovnim interesom. (Mat. 19:12; 1. Kor. 7:28—38) Toda nikjer v Bibliji ni spodbude k platonskemu zakonu in temu ni pripisana nobena posebna svetost. Da, ravno nasprotno je. Navdihnjeni apostol Pavel svetuje poročenim: »Ženi mož izpolnjuj dolžnost, takisto tudi žena možu.« — 1. Kor. 7:3.

Če bi imela torej Marija in Jožef namen skleniti platonski zakon, bi naredila nekaj, za kar v Bibliji ni nobenega primera. Da, postopala bi proti Božjemu namenu v zvezi z zakonom. Mar ni to zato mnogo razumneje sklepati, da nista mislila na to, da bi platonsko živela skupaj, in da sta zatem tudi ves čas svojega zakona tako ravnala?

Pred Jezusovim rojstvom Jožef s svojo ženo seveda ni imel nobenih spolnih odnosov. Matevž 1:25 se glasi po Enotnem prevodu: »Z njo ni imel odnosov, dokler ni rodila sina. In dal mu je ime Jezus.« Ali lahko rečemo, naj to razumemo tako, da Jožef tudi po tem ni imel odnosov s svojo ženo? Ali pa ne opozori celo na možnost, še več — celo na verjetnost, da je po Jezusovem rojstvu imel odnose z Marijo?

Če se lahko po Bibliji dokaže, da je imel Jezus brate in sestre, bi bilo vprašanje, če je Marija ostala devica, pojasnjeno. Gotovo so morali prebivalci Nazareta, kjer je Jezus odraščal, točno poznati to stvar. Kaj pa so rekli? V Marku 6:2, 3 se poroča o tem, da so bili presenečeni nad Jezusom in so rekli: »Ali ni ta tesar, sin Marijin in brat Jakobov in Jozejev in Judov in Simonov? In niso li vse sestre njegov tu pri nas?«

Te besede so bile prvotno zapisane v grščini. Zato nastaja vprašanje, kako so razumeli grško govoreči ljudje prvotne izraze, ki so tukaj prevedeni z »bratje« in »sestre«. V New Catholic Encyclopedia (Knj. 9, str. 337) se priznava: »Ti grški besedi ..., s katerimi je opisan odnos med Jezusom in temi sorodniki, sta označevali v času evangelistov v grško govorečem svetu telesnega brata in telesno sestro in so jih seveda tudi grški bralci v tem smislu razumeli.«

Mar naj glede tega, kar pravi Biblija o zakonu, ne sprejmejo normalnega pomena besed »brat« in »sestra«, namesto da trdimo, da je šlo pri Jezusovih bratih in sestrah enostavno za njegove sorodnike, morda za bratrance in sestrične? Če sprejmejo ta normalni pomen, razumemo, da je Marija kot ponižna služabnica živela v soglasju z Božjim namenom glede zakona.

Biblijsko stališče nasprotuje kakršnimkoli napačnim glediščem o spolnih odnosih v zakonu. Zakonsko spolno življenje ni nič nečistega. Duhu Božje besede ne nasprotujejo spolni odnosi med zakoncema, temveč platonski zakon. Z naukom, da je Marija ostala devica, se napačno prikazuje Božji namen z zakonom in zbuja videz, da je nenaravni platonski zakon »svet«. Da, Marija je bila blagoslovljena med ženami. Njenemu blagoslovljenemu položaju, ki ga je zavzela s tem, da je postala mati človeškega Božjega Sina, sploh ni škodovalo, da je imela še več otrok.