Jehova jo je obdaroval z milostjo

»ZDRAVA, z milostjo obdarovana! Gospod je s teboj.« Kakšen pozdrav! Izreče ga nihče drug kot sam angel Gabriel. Namenjen pa je mladi ženski ponižnega srca — Mariji, Helijevi hčeri. Piše se leto 3 pr. n. š. Mesto dogajanja pa je Nazaret. (Lukež 1:26-28)

Marija je zaročena s tesarjem Jožefom. Po judovskem zakonu in običaju jo imajo že za njegovo zakonito ženo. (Matevž 1:18) Oba, Marija in Jožef, sta iz revnejše družine. Zakaj jo potem angel pozdravi: z milostjo obdarovana?

Marija dobi čudovito prednost

Gabriel še pristavi: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. In glej, spočela boš v telesu in rodila sina, in imenuj ime njegovo Jezus. Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval; in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega, in kraljeval bo v hiši Jakobovi vekomaj in kraljestvu njegovemu ne bo konca« (Lukež 1:29-33).

Marija vsa začudena in zmedena vpraša: »Kako bo to, ko moža ne poznam?« Gabriel odgovori: »Sveti Duh pride nadte in moč Najvišjega te obsenči; zato se bo Sveto, ki se porodi, imenovalo Sin Božji.« Da prežene vse dvome, še doda: »Glej, Elizabeta, sorodnica tvoja, tudi ona je spočela sina v starosti svoji; in ta mesec je šesti njej, ki jo imenujejo nerodovitno. Kajti nobene besede ne bo pri Bogu, ki se ne bi mogla izpolniti.« (Lukež 1:34-37)

Marija brez odlašanja sprejme to sijajno službeno prednost. Voljno, a ponižno se odzove: »Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po besedi tvoji!« Gabriel nato odide. Marija pa pohiti v mesto v gričevnati judejski pokrajini. Ko prispe v hišo duhovnika Zaharija in njegove žene Elizabete, vidi, da je tam vse natanko tako, kot ji je opisal angel. Kako se vzradosti Marijino srce! Iz njenih ust kar vrejo besede v Jehovovo slavo. (Lukež 1:38-55)

Marija postane Jožefova žena

Po prerokbi naj bi Jezusovo človeško telo nosila in rodila devica (Izaija 7:14; Matevž 1:22, 23). Toda zakaj mora to biti zaročena devica? Zato da bi otrok imel očima, ki bi nanj prenesel zakonito pravico do Davidovega kraljevskega prestola. Oba, Jožef in Marija, sta iz judovega rodu in potomca kralja Davida. Jezus bo tako imel kar dvojno pravico do dedovanja. (Matevž 1:2-16; Lukež 3:23-33) Zato angel kasneje Jožefa prepriča, naj ne okleva vzeti Marije za svojo zakonito ženo, čeprav je noseča (Matevž 1:19-25).a

Zakon o davkih, ki ga je izdal cesar Avgust, primora Jožefa in Marijo, da zaradi popisa odrineta v Betlehem, kjer Marija rodi svojega prvenca. Dojenčka pridejo gledat pastirji in slavijo njegovega Očeta Jehova. Marija gre po svojem štiridesetdnevnem očiščevanju, ki je bilo predpisano po mojzesovski postavi, v jeruzalemski tempelj, da opravi poravnavo za svoje grehe (3. Mojzesova 12:1-8; Lukež 2:22-24). Da, Marijina prirojena nepopolnost mora biti pokrita s spravnimi žrtvami, ker ni bila spočeta brezmadežno in zato ni brez greha (Psalm 51:5).

Medtem ko sta Marija in Jožef v templju, je ostarelemu Simeonu in priletni prerokinji Ani naklonjena prednost, da vidita Božjega sina. Pozornosti ne posvetita Mariji. (Lukež 2:25-38) Tudi magi se, kasneje, pridejo poklonit Jezusu in ne Mariji (Matevž 2:1-12).

Jezusovi starši zatem pobegnejo v Egipt in tam ostanejo, dokler ne umre hudobni Herod. Nato se vrnejo in se nastanijo v majhni vasici Nazaret. (Matevž 2:13-23; Lukež 2:39) Tu Jožef in Marija v bogaboječem družinskem okolju vzgajata Jezusa.

Marija je imela še druge otroke

Sčasoma Marija in Jožef Jezusa obdata s pravimi brati in sestrami. Ko tako Jezusa njegova služba nekoč zanese v domači kraj Nazaret, ga njegovi znanci iz otroštva takole prepoznajo. »Ali ni ta tesarjev sin?« vprašajo. »Ali se ne imenuje mati njegova Marija in bratje njegovi Jakob in Jožef in Simon in Juda? in niso li vse sestre njegove pri nas?« (Matevž 13:55, 56) Nazaretčani pri tem merijo na telesno družino Jožefa in Marije, tudi na Marijine sinove in hčere, ki jih poznajo kot Jezusove prave brate in sestre.

Ti bratje in sestre niso Jezusovi bratranci in sestrične. Niti niso njegovi učenci ali duhovni bratje in sestre. V Janezovem evangeliju 2:12 je med tema skupinama narejena jasna razlika, ko piše: »Potem gre doli v Kafarnavm, on [Jezus] in mati njegova in bratje in učenci njegovi.« Leta pozneje je apostol Pavel v Jeruzalemu videl Kefa oziroma Petra in pristavil: »Nobenega drugega apostola nisem videl, samo Jakoba, Gospodovega brata« (Galatom 1:19, EI). Poleg tega tudi besede, da Jezusov očim Jožef »[Marije] ni spoznal, dokler ni rodila sina«, dajejo slutiti, da je kasneje z njo imel spolne odnose in je bil oče njenih drugih otrok (Matevž 1:25). Skladno s tem Lukežev evangelij 2:7 Jezusa imenuje Marijin ‚prvenec‘.

Bogaboječa mati

Marija kot bogaboječa mati skupaj z Jožefom poučuje svoje otroke v pravičnosti (Pregovori 22:6). Da je vneta preučevalka Svetega pisma, je razvidno iz njenih duhovno bogatih besed, s katerimi se odzove na Elizabetin pozdrav. Takrat Jezusova mati ponovi občutke iz Anine pesmi. Iz njenih besed veje tudi poznavanje psalmov, zgodovinskih in preroških zapisov ter Mojzesovih knjig. (1. Mojzesova 30:13; 1. Samuelova 2:1-10; Pregovori 31:28; Malahija 3:12; Lukež 1:46-55) Marija si je preroške dogodke in izreke vtisnila v spomin, jih shranila v svojem srcu ter razmišljala o njih. Zato je dobro usposobljena, da lahko kot mati pomaga poučevati mladega Jezusa. (Lukež 2:19, 33)

Dobro poučen dvanajstleten Jezus v templju jasno pokaže svoje svetopisemsko znanje, ki začudi tamkajšnje učene može. Ko se zato med praznovanjem pashe loči od svojih staršev, mu mati reče: »Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.« Jezus odvrne: »Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?« Marija pomena teh besed ne doume, zato jih shrani v srce. Jezus se nato vrne v Jeruzalem in ‚napreduje v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.‘ (Lukež 2:42-52)

Marija, Jezusova učenka

Kako primerno je, da naj bi Marija navsezadnje postala Jezusova predana učenka! Krotka je in nima nikakršne želje, da bi zaradi svoje edinstvene od Boga dane naloge postala nekaj posebnega. Pozna Sveto pismo. Če preiščete Sveto pismo, je ne boste nikjer našli opisane, kako ovenčana sedi na prestolu kot »kraljica-mati« in se kopa v bleščeči Kristusovi slavi. Prej jo boste našli daleč v ozadju, zunaj središča pozornosti (Matevž 13:53-56; Janez 2:12).

Jezus je, karkoli takega kot je čaščenje Marije, med svojimi sledilci že v kali zatrl. Ko je tako ob neki priložnosti govoril, »povzdigne neka žena izmed množice glas [. . .]: Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki si jih sesal! On pa veli: Veliko bolj blagor tem, ki besedo Božjo poslušajo in jo hranijo!« (Lukež 11:27, 28). Na nekem poročnem slavju je Jezus Mariji rekel: »Kaj hočeš od mene, žena? Moja ura še ni prišla« (Janez 2:4, EI). V drugih prevodih beremo: »Prepusti to meni« (Weymouth). »Ne skušaj mi ukazovati« (An American Translation). O da, Jezus je spoštoval svojo mater, toda ni je častil.

Neminljive prednosti

Kolikšne prednosti je uživala Marija! Rodila je Jezusa. Kot mati je skrbela zanj in ga vzgajala. Postala je tudi Kristusova učenka in duhovna sestra ter s tem dokazala svojo vero. V Svetem pismu je nazadnje omenjena, ko jo vidimo v neki zgornji izbi v Jeruzalemu. Tu je skupaj z Jezusovimi apostoli, s svojimi drugimi sinovi in nekaterimi zvestimi ženami, ki vsi častijo Jehova. (Dejanja apostolov 1:13, 14)

Marija je nazadnje umrla in njeno telo se je vrnilo v prah. Skupaj z drugimi prvimi maziljenimi sledilci njenega dragega sina je mrtva spala vse do trenutka, ki ga je določil Bog, ko naj bi bila obujena kot duhovno stvarjenje v nesmrtno nebeško življenje (1. Korinčanom 15:44, 50; 2. Timoteju 4:8). Kako vesela mora biti ta »z milostjo obdarovana« zdaj, v prisotnosti Boga Jehova in Jezusa Kristusa!

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 31]

Marija je kot Jezusova mati bila obdarovana z milostjo