Ali si tako zelo grešil, da ti Bog ne more oprostiti?
NA vsej Zemlji slišijo milijoni ljudi iz vseh slojev dobro vest o Božjem kraljestvu. Oni izvedo, kakšni blagoslovi so pred nami — ko bodo odstranjene stiske, trpljenje in bolečine in ko bodo vsi ljudje sedeli pod lastnim vinogradom in smokvo ter jih ne bo nihče več strašil. Vse te obljube se bodo izpolnile na tistih, ki ponižno iščejo Jehovo in njegovo pravičnost. — Iza. 2:4; Zef. 2:3; Razod. 21:4.
Morda si tudi ti slišal to dobro vest, toda misliš, da se te obljube na tebi zaradi tvoje preteklosti ne morejo izpolniti. Če bi o Bogu in blagoslovih njegovega kraljestva že prej kaj slišal, bi tvoje življenje morda drugače potekalo, toda to se ni zgodilo. Morda si mislil, da si na osnovi vladajoče krivičnosti upravičen vzeti stvari v svoje roke in si mogoče celo varal ali bil nasilen. Lahko tudi, da si odrasel v slabih razmerah, kakor mnogi ljudje in si zato slabo postopal in to morda mnogo let. Tako je namreč, kakor pravi Biblija: »Dobre navade pačijo slabi pogovori.« — 1. Kor. 15:33.
Če opazuješ svojo preteklost, morda vidiš, da si slab človek. Mogoče bi se rad spremenil, toda misliš, da nima nobenega smisla, ker Bog osebi, kakršna si ti, ne more odpustiti. Biblija pa pokaže, da Jehova sicer ne odobrava niti prestopkov niti prestopnikov, da pa ni maščevalen Bog, ki bi klical ljudi na odgovornost za vse njihove grehe.
Ne, Bog nikakor ne postopa tako. Pred davnim časom je pojasnil Psalmist: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« Bog nam zagotavlja, da je »bogat v odpuščanju«, če resnično zapustimo naše hudobne in škodljive poti in se obrnemo k njemu. — Ps. 130:3; Iza. 55:7.
Prepričan si lahko v to, ker nam Biblija posreduje učinkovite primere, kako je Bog odpustil celo hudim grešnikom, ki pa so se resnično pokesali. K tem osebam je spadal tudi Manase, kralj Judeje. Bil je eden najslabših kraljev, ki so vladali v Jeruzalemu. Zaradi njegove pokvarjenosti je Bog dopustil, da je prišel v ujetništvo v Asirijo. Ko pa se je Manase pokesal, se ponižal in resno molil k Bogu, je Jehova uslišal njegove molitve, mu izkazal svojo naklonjenost in mu vrnil njegovo kraljestvo. — 2. Kralj. 21:2—16; 2. Letop. 33:2—13.
Tudi zgledi in nauki Jezusa in njegovih apostolov so zate spodbuda. Jezus je celo prostitutkam in davkarjem (ki so jih v njegovih dneh šteli med najhujše grešnike) dal upanje na odpuščanje, če so doumeli, da ga potrebujejo, in se pokesajo za prejšnji način življenja. Kritikom je rekel: »Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni ... Nisem namreč prišel klicat pravičnih, temveč grešnike.« Ob drugi priliki je pojasnil: »Pravim vam, da tako bode radost v nebesih večja nad enim grešnikom, ki se izpokori, nego nad devetindevetdeseterimi pravičnimi, katerim ni treba pokore.« — Mat. 9:11—13; Luk. 15:7.
Posebno Jezusova prilika o izgubljenem sinu je za tebe nekaj tolažilnega. Mlajši od obeh sinov je prosil očeta za pripadajoči del družinske dediščine in je nato odpotoval v tujino in »tam raztrosil premoženje svoje, živeč samopašno«. Ko se je pozneje zavedel, je obžaloval in se je ponižno vrnil k svojemu očetu, ki ga je — nasprotno od zavrnitve — sprejel z odprtimi rokami. — Luk. 15:11—32.
Tudi besede apostola Pavla iz 1. Kor. 6:9—11 so izvor tolažbe in upanja. Tam namreč pravi, zatem, ko je Korinčane opomnil, da naj zaradi tehtnih grehov ne postanejo prestopniki, ki ne morejo dobiti Božjega kraljestva: »In taki ste bili nekateri; ali umili ste se.«
ALI SE ODPUSTIJO VSI GREHI?
Ali to pomeni, da je nekomu odpuščeno, neglede na to, kakšne grehe je storil? Ne, ni tako. Jezus je to pojasnil z besedami, ki jih je namenil licemernim nasprotnikom: »Zato vam pravim: Vsak greh in vsaka kletvina se odpusti ljudem, kletvina zoper duha pa ne bo odpuščena. In če kdo reče besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, kdor pa reče zoper svetega duha, ne bo mu odpuščeno ne v tem veku, ne v prihodnjem.« — Mat. 12:31, 32.
Kaj je navedlo Jezusa k tej izjavi? Iz povezanosti spoznamo, da so takratni religiozni licemerji vedeli, da Jezus, Božji sin, dela vse vrste čudežev in tudi izganja demone z močjo Božjega svetega duha, kljub temu pa so to moč namenoma in v hudobnosti pripisovali satanu, hudiču.
Drugi, katerih grehi niso odpuščeni, so ljudje, ki so nekoč spoznali resnico o Jehovi Bogu in so verovali v prelito Jezusovo kri, toda so jo potem zavrgli, se obrnili h krivičnosti in v njej vztrajali. Vzemimo pa, da imaš občutek, da si storil takšen greh. Ali to brezpogojno velja? Temu ni tako, če imaš odkritosrčno željo, da to obžaluješ in delaš, kar je prav, kajti to kaže, da verjetno nisi šel predaleč, kakor pokaže tudi primer kralja Manaseja. — Hebr. 6:4—6; 10:26, 27.
Nekdo lahko dobi takšno odpuščanje kljub svoji preteklosti, ker imata pri tem svojo vlogo dva faktorja. Prvi je Jehovino usmiljenje. V njegovi besedi je zagotovljeno, da velikodušno odpušča: »Kdo je, Bog mogočni, enak tebi, ki odpuščaš krivico in izpregleduješ prestopek? ... Ti se nas vnovič usmiliš, pogaziš krivice naše; ti vržeš v morja globočino vse grehe naše.« — Miha 7:18, 19.
Drugi faktor pa so olajševalne okoliščine. Kralj David je sicer v zadevi z Batsebo, Urijevo ženo, hudo grešil proti Jehovi in je bil zato ostro pokaran, toda bilo mu je odpuščeno. Zakaj? Ker je bil rojen v grehu. S pripravljenostjo je priznal svoj prestop in ga odkrito obžaloval, kar se vidi iz 51. Psalma. (2. Sam. 12:1—23) Prav tako je bilo z apostolom Pavlom. Nekoč je preganjal kristjane in jih vodil v smrt, zaradi česar je sebe označil za grešnika, »katerih prvi« je bil on. Toda rekel je o sebi: »Ali usmiljenje sem zadobil, ker sem delal to iz nevednosti v neveri.« Da, čeprav je naredil strahotne napake, je bil v svojem nasprotovanju krščanstvu popolnoma odkritosrčen. Izkazano mu je bilo tudi usmiljenje, »da bi«, kakor je rekel dalje, »na meni prvem Kristus Jezus pokazal vso svojo potrpežljivost, za zgled njim, ki bodo verovali vanj za večno življenje«. — 1. Tim. 1:13—16; Dej. ap. 26:9—18.
NOVODOBNI PRIMERI
Kakor v biblijskih časih tako lahko tudi danes osebe, ki so naredile zelo velike grehe, obžalujejo to in dobijo odpuščanje. To pokažejo dejstva. Tako je, na primer, neki mož prestajal v državi New York (ZDA) zaporno kazen zaradi storjenih zločinov, v nekem zaporu. Neka Jehovina priča, uslužbenec zapora, mu je ob priliki dal pričevanje, kar je bil vzrok, da ga je začela peči vest. Postal je zelo vznemirjen zaradi prejšnjega načina življenja in se je spraševal, če mu lahko Bog odpusti mnoge grehe in težke zločine, ki jih je storil. Zagotovljeno mu je bilo, da lahko dobi odpuščanje, če odkrito obžaluje. To je tudi storil. Popolnoma se je odvrnil od svojih krivičnih postopkov, se predal Jehovi in bil krščen. Sedaj je kristjan in se veseli svoje čiste vesti.
Upoštevaj tudi primer nekega moža, ki je bil član siciljanske mafije in so se ga zelo bali. Ko so ga prijeli, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Tam je prišel v stik z neko Jehovino pričo, ki mu je govorila o pravem Bogu, o pravem oboževanju in o čudovitih blagoslovih, ki jih Bog daje človeštvu v upanje. Kot član mafije je bil »dober« katoličan in ni videl nobenega nasprotovanja med obema vlogama, ki ju je igral. Ko pa se je prepričal o resničnosti vesti, katero mu je posredovala priča iz Biblije, je odkritosrčno obžaloval, se spreobrnil in se predal Jehovi Bogu, da bi delal njegovo voljo. Ta sprememba v njegovem življenju je bila tako ogromna, da ga je intervjuvala neka italijanska televizijska postaja.
Da, obstoja upanje, da lahko celo takrat, ko si v preteklosti silno grešil, dobiš odpuščanje, čisto vest in Božje priznanje. Toda ni dovolj samo reči, da ti je žal zaradi prejšnjega načina postopanja. Pridobiti si moraš spoznanje o Jehovi Bogu in spoznati njegove pravične zahteve. V tvoji bližini stanujoče Jehovine priče so pripravljene pomagati ti na tvojem domu z osebnim biblijskim študijem in s sestanki v njihovi kraljevski dvorani.
Medtem ko z njimi preučuješ, boš lahko sam ugotovil, kakšna je Božja pravična in sveta volja. (Rim. 12:2) Pomagali ti bodo, da sovražiš hudo in razviješ pristno ljubezen do Božje pravične volje. (Ps. 97:10) Ne boš se samo naučil, da odstopiš od hudega, temveč tudi delati tisto, kar je pravilno v Božjih očeh, in če veruješ v spravno vrednost Kristusove žrtve, boš lahko Božjo voljo izvajal s čisto vestjo, ker »kri Jezusa Kristusa, sina (Božjega), nas očiščuje slehernega greha.« — 1. Jan. 1:7.
Res je, da boš morda od časa do časa krenil s poti, medtem ko si namenjen usklajevati svoje življenje s pravičnimi Božjimi zahtevami. Toda zaradi tega ni treba, da postaneš malodušen, ker je napisal Psalmist David tolažilne besede: »Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja (Bog) od nas prestopke naše. Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Ps. 103:12, 14) Dopusti, da te to zagotovilo spodbudi, da vztrajaš na pravi poti.