Ali boš doživel Kristusov »prihod«?

POGOSTO smo že slišali mi vsi, da bo Kristus ponovno prišel, da uredi Zemljo, uniči hudobne ljudi in dobre nagradi.

Kadar gre za nekaj usodnega, je človek nagnjen k mišljenju: »To se mi ne bo zgodilo«. Zato mnogi, ki sicer trdijo, da verujejo v Kristusov prihod, priznavajo, da bo to nekega dne nastopilo, toda pravijo: »To se ne bo zgodilo v času mojega življenja.«

Ti ljudje so spregledali dejstvo, da je rekel Jezus, da bo dovolj dokazov za to, da se vse bolj bliža čas, ko bo on prišel, da obračuna s prebivalci Zemlje. Vsekakor je potrebna vera, da se spozna bližina tega časa. Potrebno je imeti iskreno srce in budno paziti na biblijske prerokbe ter svetovne dogodke. Jezus nas je pozival k budnosti, ko je vprašal: »Toda, kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?« (Lukež 18:8)

Čeprav mnogi dvomijo, lahko na osnovi tega, kar je Jezus pojasnil o svojem prihodu, zanesljivo rečemo, da bo večina bralcev tega članka in milijoni nadaljnjih ljudi skupaj doživela ta dogodek, ki bo pretresel svet. Zakaj?

OD BOGA DOLOČEN, OD LJUDI NEIZRAČUNAN

Bog je odredil določeni čas, ko bo prišel Jezus, da izvrši sodbo na Zemlji. Človek, ki je ustvarjen po Božji podobi, poseduje sposobnost stvari časovno urejevati. Zato je Bog poskrbel za možnost, da lahko človek sam šteje leta, mesece in dneve. (1. Moj. 1:14—16) Biblija vsebuje točne časovne podatke, pričenši z ustvaritvijo človeka. Poseben primer za to so »sedmeri časi«, ki so trajali od leta 607 pred n. št. do leta 1914 n. št., v katerih so lahko narodi neprekinjeno vladali nad človeštvom brez Božjega poseganja. Pri tej časovni označbi gre za prerokbo. To je bila vnaprej določena kronologija.a

Vendar naj nihče ne misli, da lahko samo na osnovi kronoloških podatkov izračuna čas, ko bo »prišel« Kristus, da sodi. On sam je rekel svojim apostolom: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne sin, edini oče sam«. (Mat. 24:36)

Vemo, da je bil Jezus Kristus pri svojem očetu na nebu v času ustvarjanja Zemlje. (Jan. 1:1—3; Kol. 1:13—17) Poznal je točen čas, ko sta bila ustvarjena Adam in Eva. (1. Moj. 1:26, 27) Točno je vedel, kdaj se bo izteklo 6000 let človeške zgodovine. Bilo mu je točno znano, kdaj se je pričel Božji sedmi ustvarjalni dan, njegov veliki dan »počivanja«, in kdaj se bo končal. (1. Moj. 2:1—3) Toda kljub njegovemu popolnemu poznavanju kronologije, mu takrat, ko je bil na Zemlji, ni bil poznan niti dan niti ura, ko bo pred svojo tisočletno vladavino prišel, da sodi temu svetu. (Razod. 20:4—6) Kako naj bi tedaj mogel danes katerikoli človek to izračunati?

»KAKOR JE BILO V NOETOVIH DNEH«

Jezus ni zaman omenil tega posebnega dogodka. V prvem delu svojega pojasnjevanja, (v Mat. 24:4—35) je preroško napovedal mnoge posameznosti o odnosih, ki bodo vladali na Zemlji in ki bodo dali spoznati, da se bliža njegov poseg. Omenil je budnost z besedami: »Kajti kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode ob prihodu sina človekovega. Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih vse pobrala: tako bode prihod sinu človekovega«. (Mat. 24:37—39)

S tem navajanjem »Noetovega časa« se Jezus očitno sklicuje na čas, v katerem je Noe gradil barko. Barka je bila nekaj, kar naj bi zbudilo pozornost ljudi, toda oni se niso ozirali na ta Božji opomin.

Po Jezusovi prerokbi so ti medčloveški družbeni odnosi kakor tudi ostale stvari, o katerih je Jezus govoril, opomin za vse danes živeče ljudi. Točnost te prerokbe postaja še bolj očitna s paralelnim branjem Marka 13. poglavje in Lukeža 21, poglavje in ko to primerjamo z vizijo, ki jo je apostol Janez opisal v Razodetju, 6. poglavje.b

Kaj dajejo spoznati te prerokbe glede na verjetnost, da danes živeči ljudje doživijo »tisti dan in uro« ter da ga preživijo? Naslednje: Nekateri, čeprav le manjšina, so takrat pazili na Božje opomine, doživeli potop in ostali živi. Prav tako razumejo danes opomin mnogi ljudje, — čeprav v primerjavi s prebivalstvom Zemlje le neznatno število, — ga slišijo in preživijo. (Razod. 7:9—17) Jezus je kot svojo »prisotnost« označil (v Mat. 24:36—39) časovni razmak, ki se je pričel ob koncu časa narodov leta 1914 n. št. V tem času bo nevidno nadziral Zemljo. Prav tako bo vodil delo opozarjanja in zbiral ljudi, ki se ne štejejo med »zasmehovalce«, temveč upoštevajo opomin in verujejo. Tedaj bo »prišel« on in nastopil z uničujočo močjo proti Božjim sovražnikom. To opozorilo izhaja sedaj dobesedno z oznanjevanjem dobre vesti o kraljestvu po vsej Zemlji. (Mat. 24:14)

Kot primerjava s časom, v katerem je Jezus »prisoten«, preden »pride« in se obrne proti temu sestavu stvari, se lahko smatra časovno razdobje, v katerem je Noe gradil barko. Noe je bil star 500 let, ko se mu je rodil prvi sin. (1. Moj. 5:32) Medtem ko so njegovi trije sinovi odraščali in se poročili, je Noe verjetno dosegel starost približno 550 let. Tedaj je Bog naročil Noetu, naj gradi barko. (1. Moj. 6:18) Potop je nastopil, ko je bil Noe star 600 let. (1. Moj. 7:6) Tako je ostalo pred potopom časovno razdobje približno 50 let, v katerem so ljudje lahko slišali Božji opomin in ga upoštevali. Toda ljudje so bili preveč zaposleni s stvarmi vsakdanjega življenja in niso verovali vesti, ki jo je Noe dobil od Boga.

DATUM NI BIL ZNAN

Tedaj je dobil Noe, teden dni, preden so prišle vode potopa, navodilo, da spravi v barko živali in ptice, ki jih je moral ohraniti v življenju. (1. Moj. 7:1—16) Toda to ne dokazuje, da bo tudi v našem času vnaprej poznan točen dan, ko bo »prišel« Kristus, da uniči sedanji sestav. Noe je to moral takrat vedeti, ker je moral pričeti spravljati živali v kraj varnosti. Če bi jih prezgodaj peljal v barko, mogoče v času, ki bi po njegovem izračunu izgledal kot prihajajoči konec, tedaj bi zaloge hrane, ki jih je natovoril v barko, bile predčasno porabljene. Če bi, nasprotno, prišel potop brez predhodnega opozorila, Noe ne bi mogel pravočasno peljati živali v barko. Obvestilo, ki mu ga je dal Bog pred potopom, je bilo zelo kratkoročno, toda zelo nujno in zadostno za uresničenje Božjega namena.

Da niti sami učenci Jezusa Kristusa, pravi kristjani na Zemlji, ne bodo vedeli točnega časa, kdaj Kristus »pride« kot izvrševalec obsodbe, izhaja iz njegovih besed, zapisanih v Matevžu 24:42—44. Upoštevaj, da te besede niso bile na splošno usmerjene svetu. Kristus je nagovoril neposredno svoje učence, ko je rekel: »Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš. Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje. Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.«

NE VEDETI ZA DAN JE PREIZKUŠNJA

Kaj namerava Bog s tem, da pušča kristjane v nevednosti o tem, kdaj pride Gospod Jezus Kristus, da bi izvršil Jehovino zapoved o maščevanju? S tem namerava doseči, da vsi, ki trdijo, da so Kristusovi učenci, dnevno dokazujejo, da so pravi kristjani. Ne smejo postati brezbrižni in ne smejo gojiti svetskih teženj in običajev, misleč morda, da lahko enostavno v zadnji minuti pokažejo neko obliko predanosti Bogu. Seveda Jezusa Kristusa s takšnimi postopki ne morejo varati. Toda Bog želi, da vsi ljudje jasno spoznajo razliko med tistimi, ki dejansko služijo Bogu, in onimi, ki mu ne služijo. (Mal. 3:18) S svojimi sadovi dokazujejo, kakšno stališče srca imajo. (Mat. 7:17—20)

Spričo vseh teh dejstev in Jezusovih preroških besed, bodo milijoni sedaj živečih ljudi doživeli »dan«, ko bo Kristus prišel, da postopa po pravičnosti s tem sestavom stvari, — z njegovim religioznim, političnim in komercialnim delom kakor tudi z njegovimi družbenimi oblikami. Toda druga stvar je preživeti to sodno izvršitev. Jezus je rekel: »Tedaj bodeta dva na njivi: eden bo vzet in eden puščen. Dve bosta mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena«. (Mat. 24:40, 41) Nekaj tednov prej je Jezus rekel nekaj podobnega, nakar so njegovi učenci vprašali: »Kje, gospod?« Jezusov odgovor se je glasi1: »Kjer je truplo, tam se bodo zbirali tudi orli«. (Luk. 17:37) Tisti, ki bodo »vzeti«, so v duhovnih stvareh ostrovidni kakor orel in se zbirajo k tistemu, ki so ga spoznali kot Mesijo. Prihajajo na svečano pojedino, ki jo je Jehova pripravil na mestu, kjer bodo na varnem. Na Zemlji se bodo zbirali v Božjih Skupščinah pod njegovim resničnim Mesijem. »Puščene« so osebe, ki ne ostanejo duhovno budne in zato, kakor ljudje v Noetovih dneh, težijo v svojem življenju samo za sebičnimi cilji. Takšni ljudje bodo »puščeni«, da bi bili uničeni s svetovnim sestavom stvari, v katerega so se pustili zaplesti.

Da, potrebna je vera, da bi preživeli izvršitev sodbe, ki se prične tisti »dan«. Takšno vero si lahko pridobimo samo s študijem Biblije. »Vztrajno in budno« moramo paziti na to, da uskladimo naše postopke z biblijskimi temeljnimi načeli, ker vemo, da ta dan, v katerem bo izvršena sodba, zagotovo pride, da, dejansko je blizu. (Hab. 2:3) Če »ohranimo trdno v mislili prihod Jehovinega dne«, ne bomo postali brezbrižni. Dopustili bomo, da naša vera vpliva na vse naše življenje, da nas najde on »brez madeža in brez hibe v miru«. (2. Petr. 3:12—14)

[Podčrtni opombi]