Zakaj postaja življenje vse dražje?
ALI se tudi tebi zdi, da postaja življenje vse dražje? To namreč večina ljudi ugotavlja. Človek ne more več za svoj denar kupiti toliko, kakor prej. Gospodinje opažajo naraščanje cen skoraj vseh trgovskih artiklov.
Korenina tega problema je inflacija, kar pomeni na splošno padanje denarne vrednosti. To se dogaja že nekaj desetletij, toda stopnja inflacije je bila leta 1974 v vsem svetu višja kakor kdajkoli prej. Zaradi inflacije se mora za enako vrsto blaga plačati vedno več denarja.
To, kar je lani pritegnilo pozornost kot nekaj posebej škodljivega, je bilo dejstvo, da so cene rasle bistveno hitreje od plač, medtem ko so se nekaterim zaposlenim plače le neznatno povečale ali pa sploh nič. To pomeni, da je bil skoraj vsak proti koncu leta malo bolj siromašen.
Za druge nastaja še težja situacija. V časopisu New York Times smo lahko brali: »Čeprav so v Združenih državah zelo poskočile cene živil, je vendar ta porast neznaten v primerjavi z mnogimi drugimi deželami, v katerih so se v poslednjih mesecih cene podvojile ali celo potrojile. Mnogi siromašni ljudje plačajo danes za en sam obrok več kakor je njihov dnevni zaslužek« (Kurziv od nas).
Te okoliščine sestavljajo izrazito izpolnitev biblijskih prerokb. Tako je v eni izmed njih rečeno: »Enodnevni zaslužek za hleb kruha« (Razod. 6:6, Weymouth) Visoke cene, pomanjkanje živil, epidemične bolezni, svetovne vojne in druge, doslej še neznane težave, ki jih lahko opažamo v naši generaciji, so napovedane kot posledica prihoda »apokaliptičnih jezdecev« in označujejo naš čas kot »zadnje dni«, napovedane v Bibliji (Razod. 6. pogl.; 2. Tim. 3:1-5).
ZAKAJ CENE RASTEJO?
Kaj vse je v našem času prispevalo k velikanskemu porastu cen? Faktorji so različni; eden od njih je pomanjkanje živil in raznih surovin. Kot posledica »eksplozije« prebivalstva je neprestano raslo povpraševanje po uporabnih prehrambenih dobrinah. V zadnjih dveh letih so tudi drastično poskočile cene nafti.
Toda še bistvenejši vzrok za inflacijo je v tem, ker so posamezniki in cela ljudstva živela preko svojih možnosti. To velja še posebej za industrijske dežele. Mnogo let je večina vladavin, podjetij in tudi posameznikov, izdajalo več denarja, kakor so ga prejemali, s čemer so se seveda vse bolj zadolževali. To breme dolgov je še posebno naraslo v zadnjih nekaj letih. Sedaj je javno in privatno zadolževanje v večini dežel doseglo svoj višek.
Ta metoda posojanja in porabe denarja spodbuja k večjemu povpraševanju za dobrinami in uslugami, kakor je normalno. Ako pa količina denarja hitreje raste od razpoložljivega blaga in uslug, tedaj rastejo tudi cene. Da bi se prilagodili višjim cenam, končno zahtevajo delavci povišanje plač. S tem nastaja hudičev krog ter se izziva »inflacijsko razpoloženje«, ki se ga brez drastičnih ukrepov zelo težko ustavi.
KAJ TIČI ZA TEM?
Kaj tiči za metodo posojanja in izdajanja denarja? V večini primerov je to sebičnost. Človek ni zadovoljen, da izdaja samo toliko, kolikor prejema. Obstaja želja, da bi imel več, kakor mu je dejansko potrebno, ali kar si lahko dovoli.
Če torej dohodki neke osebe (ali vladavine) ne dovoljujejo doseči, za čemer teži, se zadolži. Toda vedno pride dan obračuna. Dolgovi se bodo bodisi poravnali ali pa nastopi bankrot. To je danes zelo pogost pojav, in to ne samo pri privatnih osebah, temveč tudi pri večjih podjetjih in bankah. Da, danes se cela ljudstva nahajajo pred bankrotom!
Skrb in beda, neprespane noči, dvojni zaslužek, zakonski prepiri in omajane družine so posledica rastočih dolgov. Ne moremo si kaj, da ne bi priznali v Bibliji dokazane resnice, ki pravi, »da je korenina vsega zla srebroljubje« in da so si mnogi ljudje zaradi tega zadali »mnoge bolečine« (1. Tim. 6:10).
So torej razni vzroki za inflacijo, toda bistveni vzrok je, da živijo ljudje preko svojih možnosti. Časopis New York Times je pisal o tem naslednje:
»Londonski Times je pred kratkim objavil članek Christopherja Derricka o »moralnem problemu inflacije«.
»,Kaj je pravzaprav inflacija?‘ se je glasilo njegovo vprašanje. ‚Ljudski gospodarski teoretik želi s tem reči, da se preveč troši, da ljudje živijo preko svojih možnosti in da se iz blagajn jemlje več, kakor se vanje daje.
Dejstvo je, da imamo mi vsi glede življenjskega standarda, do katerega smo upravičeni, preveč fantastično in nerealno mnenje.‘«
KAJ LAHKO STORIŠ PROTI TEMU?
Ti lahko komajda kaj storiš, da bi ustavil to splošno inflacijo. Ne moreš vplivati niti na pomanjkanje živil, niti na povišanje cen pri proizvajalcih. Pa vendar je nekaj, kar lahko storiš, da bi pomagal svojim domačim premagati ta problem. Biblija je že davno pokazovala na takšno pomoč in nas vabi, da jo uporabimo.
Da bi lahko živel ob inflaciji, moraš realno razmisliti, kaj si s svojimi dohodki lahko dovoliš. Najprej misli na to, kar potrebuješ, in ne toliko na tisto, kar bi rad imel, a si pravzaprav ne moreš privoščiti. V zvezi s tem preberi v svoji Bibliji navdihnjene besede apostola Pavla v 1. Timoteju 6:6-8.
Težki časi zahtevajo tudi važne ukrepe in mi pravkar živimo v takšnem času. To je čas, v katerem moraš vedno znova razmisliti o svojih sredstvih, to je čas, ko moraš sesti skupaj s svojo družino in primerjati dohodke z izdatki, nato pa pretehtati, katere izdatke lahko zmanjšaš.
Nekaj, kar lahko mnoge osebe takoj storijo, je prenehanje zadolževanja, razen če beda tako zahteva. Kdor se stalno zadolžuje, pride v finančne težave. Če se dolžniku zgodi nesreča in ne more plačati dolgov, posojilodajalec vzame blago nazaj in tako izgubi dolžnik še tisti denar, ki ga je že plačal.
Navdihnjeni nasvet Pregovorov 22:26, 27 je prav tako praktičen danes, kakor ob kateremkoli času: »Ne bodi izmed njih, ki v roke segajo in jamčijo, izmed njih, ki so poroki za dolgove. Ko nimaš, s čimer bi plačal, zakaj naj bi upnik jemal ležišče tvoje izpod tebe?« Te besede se sicer bolj nanašajo na nekoga, ki jamči, oziroma na poroka, toda to temeljno načelo se lahko uporabi tudi na osebo, ki jemlje kredit, a ga ne more plačati.
Celo tedaj, če dolžnik kredit redno odplačuje, mora vendarle izdati mnogo več denarja od postavljene cene, ker so obresti tudi danes v mnogih primerih zelo visoke, to pa je tako, kakor da bi metal stran lepe denarce. Ker se mora tistemu, ki daje na up, plačati toliko denarja, je biblijski pregovor zelo umesten: »Kdor jemlje naposodo, je hlapec posojevalcu« (Preg. 22:7).
Priznajmo, če se ne zadolžimo, ne moremo kupiti katere od lepih stvari, ki si jih želimo. Mar ni bolje tako, kakor da si naložimo bremena, ki nas lahko hitro pripeljejo do velikih težav.
Glede današnjih visokih cen in negotovih gospodarskih okoliščin je gotovo razumno krotiti svoje želje in se tako izogniti zanki materializma. »Boljši je grižljaj suhega kruha s pokojem nego hiša, polna zaklanih živali, s prepirom« (Preg. 17:1).
Kaj lahko še naredimo, da bi lažje krili življenjske stroške? Preglejmo področja, kjer bi lahko prihranili denar, ki bi istočasno prišel prav v kakšnem drugem pogledu.
OMEJITI NEVAŽNO
Področje, na katerem lahko prihranimo mnogo denarja, se nanaša na zabave ali razvedrilo. Danes mnoge osebe mislijo, da se ne morejo razvedriti, če ne izdajajo denar za obiskovanje kina ali gledališča, športnih prireditev ali da jedo v restavracijah. Vendar v »dobrih, starih časih« mnoge družine niso imele denarja za kaj takega in povprečnemu meščanu večina danes znanih zabav ni bila dostopna.
Takšne vrste zabave so danes zelo drage, celo tedaj, če jih samo redko obiščemo. Na stotine dinarjev lahko prihranimo, če se zabavamo drugače, na primer, v krogu družine ali v družbi prijateljev. Izleti in ogled zanimivih krajev so lahko pravi užitek, ki je razmeroma poceni. Igre z otroki ali odraslimi lahko osvežujoče delujejo, kot sprememba v vsakdanjih življenjskih skrbeh. Prav tako je lahko tudi družabna zabava s prijatelji prava radost, ne da bi se za hrano in pijačo izdalo mnogo denarja. Družine, ki gledajo, da se zabavajo brez večjih finančnih izdatkov, so pogosto presenečene nad dobrimi rezultati.
Dobra zabava, na katero se je skoraj pozabilo in postaja sedaj vse bolj priljubljena pri vedno več družinah, je skupno branje poučnih časopisov. Člani družine lahko izmenoma glasno berejo in se nato o prebranem pogovarjajo. To deluje ne samo spodbudno, temveč tudi zelo vzgojno.
Nadalje lahko prihranimo tako, da odpravimo slabe navade. Mnogi ljudje porabijo letno velik znesek za kajenje. Kakor pokaže Biblija in je potrdila tudi medicinska znanost, gre pri kajenju za »madež mesa« (2. Kor. 7:1). Ta navada je prav toliko draga, kakor je škodljiva. Opustiti nekaj, kar tako škodljivo deluje, je gotovo ob vsakem času modro, ali ne? Prav tako lahko tudi prekomerno uživanje alkoholnih pijač stane razen mnogo denarja tudi zdravje. Božja beseda sicer ne obsoja uživanja alkoholnih pijač, toda spodbuja nas k zmernosti (Preg. 23:29, 30). Takšne pijače so danes zelo drage. Če torej njihovo uživanje omejimo, bomo prav tako prihranili mnogo denarja in morda tudi ščitili svoje zdravje. Biblijski nasvet je še bolj poudarjen z naslednjimi navodili o štednji, ki so bila objavljena v nekem rudarskem časopisu v Združenih državah: »Če piješ rad in pogosto, tedaj zmanjšaj to navado. Če rad kadiš, tedaj je bolje, da s tem takoj prenehaš.«
Mnogi ljudje, ki se še nikoli niso ukvarjali z igrami na srečo, sedaj igrajo te igre, misleč, da bodo tako lažje prišli do denarja. Nekateri igrajo samo zato, da pozabijo na svoje probleme. Neki novinar iz Japonske je rekel: »Opazujem ljudi, ki igrajo, da bi pozabili na svoje skrbi. Zaradi inflacije nimajo upanja, da bi si kupili hišo. Ne morejo planirati za bodočnost in zato živijo za danes.« Toda večina igralcev na srečo mora izgubiti! Organizator teh iger že vnaprej računa s tem, ker ima »hiša« vedno dobiček. Ali je to možnost, da se rešimo problemov in težav? Ne, nasprotno, s tem jih samo povečujemo (1. Tim. 6:9).
Navedli bi lahko še druge možnosti, kako prihraniti denar; kupujemo lahko, na primer cenejša živila in jih poizkusimo pripraviti na najrazličnejše načine. Nekatere družine si zasadijo vrt, če imajo na razpolago zemljo. Gospodinje si lahko prihranijo mnogo denarja tako, da se naučijo šivati in ne pazijo na to, da so v koraku z modo. Če bi možje in žene manj skrbeli za tako minljive stvari, bi lahko mnogo dlje nosili svoje obleke.
KAJ PRINAŠA BODOČNOST
Ali se lahko predvidi konec inflacije? Ali bodo rešeni današnji svetovni gospodarski problemi? Povsem razumljivo je, da se z energičnimi napori svetskih voditeljev lahko doseže nekaj uspehov, toda istočasno še naprej ostaja situacija, kakršno opisuje časopis New York z besedami:
»Izgleda, da je naša dežela kakor tudi ostali industrializirani svet, prišla na rob bankrota in gospodarskega zloma.
Predaleč smo šli. V trudu, da izpolnimo naša prevelika pričakovanja, smo si preveč izposodili od bodočnosti.«
Človeški opazovalci lahko o bodočnosti samo ugibajo, toda obstaja zanesljiv izvor, iz katerega se spozna, kaj prinaša bodočnost. Ta vodič v bodočnost je Božja beseda, Biblija. Njene prerokbe o našem času so se presenetljivo točno izpolnile in prav tako točno se bo izpolnilo tudi tisto, kar ona napoveduje za bodočnost (2. Petr. 1:20, 21).
Božja preroška beseda govori, da bo človeštvo na splošno v kratkem »poželo to, kar je sejalo« (Gal. 6:7). Celoten sodobni sestav stvari, obvladan od trgovine, politike in religije, temelji na sebičnosti in pravkar se nahaja na poti, da strmoglavi v največje težave, ki so kdajkoli bile. Jezus je to napovedal z naslednjimi besedami: »Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo« (Mat. 24:21).
»Velika stiska« bo naredila konec temu sestavu stvari tako, da ga bo Bog uničil. Vsi tisti, ki zaupajo v človeške načrte in v moč denarja, bodo razočarani, po temeljnem načelu, zapisanem v Preg. 11:4, kjer piše: »Ne pomaga blago ob dnevi srda, pravičnost pa reši smrti.«
Za tem prihajajočim razdobjem stiske bo po Božji novi ureditvi sledil najbolj miroljuben in najplodnejši čas, ki so ga ljudje kdajkoli doživeli. Pod vladavino Božjega kraljestva ljudje ne bodo več zaskrbljeni zaradi visokih cen ali kakšnega drugega pomanjkanja, ker je pred vsem človeštvom, ne samo pred tistimi, ki imajo veliko denarja, »gostovanje z mastnimi jedili, gostovanje s čistim vinom, pojedina s tolstimi pitanci, z vinom, očiščenim droži« (Izaija 25:6; Ps. 72:16; Mat. 6:9, 10).