Žalostne posledice negativnega mišljenja
NA splošno je nevarno gledati na nekaj z negativnega stališča, še posebno takrat, če ima kdo negativno stališče do Boga. Kdor ima negativno stališče, zlahka postane čemeren in celo hudoben.
Takšen človek je običajno tudi len in le malo spravi skupaj. Da bi se izognil delu, poizkuša negativno misleči opravičiti svojo lenobo, svoje postopke zagovarja: »Lenuh pravi: ‚Lev je zunaj, sredi trga bi me lahko umoril!‘« (Preg. 22:13).
Biblija pokaže, kaj se zgodi s takšnim človekom: »Šel sem mimo polja lenega moža in mimo vinograda človeka brezumnega: pa glej, plevel ga je docela porastel, s koprivami je bilo pokrito površje njegovo in kamenena ograja njegova je bila podrta. Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal in, videč to, sem posnel nauk: Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati, v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec« (Preg. 24:30—34).
Te besede iz Pregovorov veljajo tako v prenesenem smislu kakor tudi dobesedno. Ljudje, ki so opisani s temi besedami, imajo morda v začetku pravega duha in pravilno stališče, nato pa razvijejo negativno stališče do pravičnih del in postopkov. Varujmo se tega, da bi pokazovali tako obžalovanja vrednega duha (Preg. 4:23).
NEHVALEŽEN HLAPEC
V Jezusovi priliki o »talentih« je opisana takšna oseba z negativnim stališčem ali predvsem razred takšnih ljudi. V prejšnjih izdajah tega časopisa smo govorili o obeh hlapcih, omenjenih v tej priliki, ki sta dobila pet oziroma dva talenta. Tretji hlapec je dobil en talent (enota vrednosti v srebru). Ker je dal Gospod »vsakemu po njegovi zmožnosti«, tretji hlapec ni bil oškodovan. Oba prva hlapca sta v času odsotnosti njunega Gospoda pridobila 100 odstotkov k zaupanemu jima denarju. Hlapec z enim talentom bi lahko enako naredil in s tem razveselil svojega Mojstra; ni mu bilo treba pridobiti petih, niti dveh talentov ne.
Toda kaj je storil? V priliki je rečeno: »Tisti pa, ki je prejel enega, odide in ga zakoplje v zemljo in skrije srebro gospodarja svojega« (Mat. 25:18). Njegova napaka je bila, da ni ničesar pridobil; ni se toliko potrudil kakor oba sohlapca. Kakšno opravičilo pa je dal, ko se je vrnil Gospodar in hotel z njim obračunati? Pritožil se je z besedami: »Gospod, vedel sem, da si trd človek; žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel; in ker sem se bal, sem šel in skril talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš, kar je tvojega« (Mat. 25:24, 25).
Ker je ta hlapec negativno mislil, se je pri obračunu poizkušal opravičiti. Hotel je pripisati krivdo gospodarju. Obtožil ga je, da ne spravlja samo svoje žetve, temveč žanje tudi na njivah, ki jih ni on obdelal, in zbira žito, ki ga ni posejal ali očistil plevela. Vsekakor se je zmotil, če je mislil, da gospodar zaradi njegovega obnašanja ni imel nobene škode, čeprav mu je vrnil njegov talent. Ta hlapec je bil nezvest, ker je kot hlapec denar dobil in vedel, da bi moral prinesti dobiček. Brez dvoma je spoznal vse prednosti, ki so izhajale iz tega, da je bil hlapec svojemu gospodarju, toda gospodarja ni ljubil in ni skrbel za njegovo premoženje. Svojemu gospodarju je res povzročil škodo.
Njegov gospodar je obrnil kopje in uporabil hlapčev izgovor, da ga je razgalil. »Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel; zato bi bil moral dati moje srebro menjalcem, in jaz bi bil ob svojem prihodu prejel, kar je mojega, z obrestmi« (Mat. 25:26).
SODOBNI LENI HLAPEC
V enem od prejšnjih člankov smo ugotovili, da sta oba zvesta hlapca v izpolnitvi prilike ponazarjala zveste, duhovno rojene brate gospoda Jezusa Kristusa. Hudobni hlapec ponazarja zato ljudi, ki so prav tako duhovno rojeni, maziljeni kristjani, ne skrbijo pa resno za »premoženje«, ki ga je gospodar zaupal svojim »hlapcem«.
Člani različnih verskih skupnosti krščanstva so po krivem trdili, da so v službi Gospoda, toda kazali niso niti malo zanimanja za Gospodovo »premoženje«, ko je šla prva svetovna vojna, v kateri so sodelovali, h kraju in se je nudila priložnost za oznanjevanje dobre vesti o Kraljestvu. Kaj so naredili namesto tega? Podpirali so Društvo narodov, od ljudi ustanovljeno ureditev, ki jo je generalni svet Kristusovih cerkva v Ameriki označil za »politični izraz Božjega Kraljestva na Zemlji«. Danes usmerjajo pozornost in podporo ljudstev na Združene narode kot na upanje na mir v svetu. Izkazalo se je, da »premoženje« Gospoda ni bilo zaupano njim, ker polja, oziroma sveta, niso obdelovali in proizvedli resničnih zagovornikov vzpostavljenega mesijanskega Kraljestva (Iza. 9:6, 7).
Med duhovno rojenimi, v razredu »zvestega hlapca«, je bil razred, ki se je leno umaknil. Ko je preostanek, ki je dejansko razglašal vzpostavljeno Božje Kraljestvo, leta 1931 prevzel ime »Jehovine priče«, so tisti z negativnim stališčem osnovali več skupin z različnimi imeni. Niso srčno oznanjevali Kraljestva in niso nastopali za ime vsemogočnega Boga, Jehove, temveč so se upirali tistim, ki so opravljali to delo. Niso imeli deleža niti na velikem trpljenju, ki so ga prenašale Jehovine priče v koncentracijskih taboriščih, niti niso občutili preganjanja v drugih delih sveta. Nanje se nanaša ta opis!
Ta razred nezvestih ni mogel dati nobenega dokaza za to, da bi pospeševal »premoženje« Gospoda s širjenjem vesti o Kraljestvu. Ni občutil blagoslova mogočnega širjenja. Od leta 1968 do 1972 je bilo krščenih 680 871 ljudi, ki so se priključili Jehovinim pričam in oznanjujejo naprej Kraljestvo. To je dokaz, na kom počiva Jehovin blagoslov. Zvesti se ne pridružujejo obtožbi hudobnega »hlapca« in ne mislijo, da Jezus Kristus neopravičeno žanje, kjer — ko je bil na Zemlji — ni sejal.
OBRAČUN
Upoštevajmo, kakšno kazen je prisodil Gospod hudobnemu in lenemu »hlapcu« zaradi njegovega negativnega mišljenja, njegove bojazni in lenobe kakor tudi truda, da opraviči nepravilno postopanje. Njegov Gospod je rekel: »Vzemite mu torej talent in dajte tistemu, ki ima deset talentov. Kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki nima, se vzame tudi to, kar ima. In nepridnega hlapca vrzite v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi« (Mat. 25:28—30).
Očitno je Gospod, ki se je vrnil, obračunal s svojimi hlapci ponoči. Namesto da bi se veselil s svojim Gospodarjem, so hudobnega hlapca vrgli ven. Premoženje, ki mu ga je Gospodar zaupal, in ki mu ni pripisoval nobene vrednosti, mu je bilo vzeto in dano hlapcu, ki je pridobil pet talentov in tako povečal vrednost tega denarja.
Vidimo lahko, da je bila v izpolnitvi vsem maziljenim Kristusovim »hlapcem« dano opozorilo. Člani razreda hudobnega »hlapca« se niso veselili na prestol postavljenega Gospodarja in ne ostanejo na Zemlji v njegovi kraljevski službi kot zastopniki že vzpostavljenega Kraljestva. Ta leni hlapec se več ne veseli naloge, da množi podložnike Kraljestva. Ko pride nad človeštvo smrtonosna tema »velike stiske«, bodo člani tega razreda jokali skupaj z religioznimi licemerji in škripali z zobmi, dokler ne bodo pomrli (Mat. 24:21).
Zvesti »hlapci« imajo nekaj, česar hudobni in leni »hlapec« nima. To da jim je bilo izročeno dragoceno »premoženje« vladajočega Kralja in imajo priložnost množiti to »premoženje«, jih spodbuja, da pokazujejo gorečnost in predanost njegovemu Kraljestvu. Po njihovem mnenju zasluži nebeški Gospodar, da se pridobi več učencev. Dokazujejo svojo ljubezen in pogum s tem, da pridobivajo učence izmed ljudi vseh narodov, ne samo iz židovskega naroda, med katerim je deloval Kristus, ko je bil na Zemlji.
NEVARNOST ZA VSE, KI RAZVIJAJO NEGATIVNO STALIŠČE
Toda tudi člani »velike množice«, ki upajo večno živeti v zdravju pod to kraljevsko vladavino na Zemlji, imajo enako stališče kakor zvesti maziljeni »hlapec« Gospoda Jezusa Kristusa, s katerim so se povezali. Izražajo svojo ljubečo dobroto, cenjenje in pogum ter gorečnost v besedah in dejanjih tako, da podpirajo razred zvestih maziljencev. Vedo, da lahko, pridejo v enak položaj, kakor hudobni in leni »hlapec«, če negativno mislijo, se umaknejo, postanejo zagrenjeni ali če se pričenjajo izgovarjati, da bi se opravičili. Takšno stališče bi jim lahko preprečilo, da bi preživeli »veliko stisko«. Razen tega tisti med njimi, ki umrejo danes kot nezvesti, ne bodo obujeni, da bi živeli v raju, ki bo nastal na Zemlji pod Kraljestvom (Raz. 7:9—17; Zef. 2:3).
Iz tega spoznamo, kako nevarno je negativno stališče do pomembnosti Gospodarja. V tem času sodbe On ne bo dovolil, da bi z njegovim ljudstvom ostali povezani ljudje, ki so leni ali iščejo napake. Znašli se bodo v enakem položaju kakor lenuh, ki ga je opazoval pisec Pregovorov in čigar kamnito obzidje je razpadlo in mu je vinograd podivjal. Tako ne bodo imeli nobene možnosti več, da bi sodelovali v skupščinah Gospoda, in nenadoma pride ‚kakor uren popotnik uboštvo in potreba kakor oboroženec‘. Srečni so vsi, ki pozitivno mislijo in izkazujejo poveljem, ki jih izdaja Jehova danes po Kristusu, vero in predanost!