Pristna ljubezen – označba Kristusovih učencev

JEZUS KRISTUS je rekel, da bodo njegove učence ljudje spoznali po tem, ker se bodo ljubili med seboj (Jan. 13:35). To lahko pričakujemo tudi danes. Oprtih na lastna opažanja, vedno več ljudi ugotavlja, da Jehovine priče med seboj dejansko pokazujejo takšno ljubezen.

Nekateri so presenečeni, da celo ljudje, ki z Jehovinimi pričami samo preučujejo Biblijo, spremenijo svoja stališča in način postopanja. Mož, ki je leta 1970. v Kaliforniji prestajal zaporno kazen, je pisal: »Na začetku svojega prestajanja kazni sem se priključil neki afro-ameriški skupini. Bil sem proti belcem in proti religiji. Toda v zaporu sem lahko opazoval, kako sta se dva moža trudila živeti po Božji volji.

Ta dva moža — eden belec, drugi nebelec — sta privolila preučevati z Jehovino pričo. Oba sem lahko opazoval iz neposredne bližine, ker smo skupaj delali in jedli in tudi stanovali v isti zgradbi. Ker sem bil protiversko razpoložen, sem se na njun račun večkrat šalil. Tu in tam sem se z njima pogovarjal o Bogu in pripovedovala sta mi o Jehovi. Imela sta močno vero. To je bilo v takšnih okoliščinah tudi nujno, ker skoraj vsak se jima je rogal in govoril izmišljotine o njiju. Toda ostala sta prijazna drug z drugim in tudi do tistih, ki so ju zasmehovali.«

To, kar je opazoval ta mož, je naredilo nanj globok vtis in končno ga je privedlo do tega, da je po prestani kazni preučeval z Jehovinimi pričami. Danes se tudi on trudi, živeti v skladu z Božjo voljo.

Mladoletnik s Filipinov je doživel nekaj podobnega. Njegova mati je postala Jehovina priča, toda on ni bil posebno zainteresiran za Biblijo. Takole pripoveduje: »Moja mati me je jemala s seboj v kraljevsko dvorano, čeprav me v resnici sploh ni zanimalo. V kraljevski dvorani sem opazoval obnašanje mladih prič. Bili so prijazni in ustrežljivi in niso bili licemerni. Trudili so se živeti kakor pravi kristjani. Začel sem se družiti z njimi in to me je navedlo, da sem svoje življenje zelo spremenil. Razpustil sem skupino vandalov, ki sem jo organiziral, in sem tudi opustil kajenje. Kmalu materi ni bilo treba več prositi, naj grem z njo v kraljevsko dvorano. Tja sem hodil prostovoljno.«

Kako misli sedaj o življenju, pove takole: »Življenje je zame sedaj bolj smiselno. Toliko je stvari, za katere se izplača živeti — danes in v bodočnosti. V preteklosti je bilo moje življenje polno razočaranj. Vse je bilo brez smisla.«

V kolikor še nikoli nisi bil v neki kraljevski dvorani, vzemi to kot povabilo in sam ugotovi, ali pokazujejo Jehovine krščanske priče pristno ljubezen med seboj.