Nobene duhovne »energetske krize« za razumne

DANES vlada v mnogih deželah energetska kriza. Za nekatere ljudi pomeni to, da se morajo manj voziti z avtomobili zaradi štednje z bencinom. Pogonska moč je potrebna tudi za delovanje ogromnih generatorjev, ki ustvarjajo električno energijo, in zato poizkušajo mnogi štediti energijo tako, da izključijo vsako nepotrebno osvetlitev.

Obstaja pa neka svetloba, ki ni odvisna od vseh teh izvorov energije. Hvaležne osebe, ki to luč posedujejo, jo nočejo pogasiti ali štediti z njo, temveč puščajo, da v duhovnem smislu njihova »luč sveti«. (Mat. 5:14—16)

Na te osebe je mislil Jezus Kristus, ko je primerjal Božje kraljestvo z deseterimi devicami, ki so bile povabljene na svadbo. S to zgodbo je On delno odgovoril na vprašanje: »Kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta?« (Mat. 24:3) Dejstva pokažejo, da živimo sedaj mi v teh »zadnjih dneh«, zato naj bi nas zanimala izpolnitev prej omenjenega »znaka«.

Vseh devet devic je imelo svetilke; to so bile verjetno posode s kljunom, v katerega je bil vtaknjen stenj, na drugi strani pa je bila ročka za držanje posode. Mogoče so bile te oljenice napolnjene z olivnim oljem, ki se ga je običajno uporabljalo kot gorivo za osvetljevanje. Ker se je ženin zakasnil, so deklice zaspale in se prebudile šele okoli polnoči po objavi njegovega prihoda. Pet »pametnih« devic je vzelo s seboj dodatno olje, medtem ko »nespametne« tega niso storile in so morale zato oditi in nabaviti olja. Medtem pa so se »modre« sestale z ženinom in šle skupaj z njim na svadbo. »Nespametne« device so pozneje prosile, da se jih spusti v hišo, toda zaman. (Mat. 25:1—12)

Oslavljeni Jezus Kristus je ta »ženin«, »modre« device so Njegova nebeška »nevesta«, ki bo končno štela 144 000 članov. (Razod. 14:1—4; 19:7, 8; 20:6; 21:9) Ti so, dokler so na Zemlji, bogato oskrbljeni z »oljem« oziroma Božjo Besedo in Božjim Duhom. Pri njih ni nobene »energetske krize«, ki bi mogla vplivati na luč njihovih svetilk. Nasprotno temu, »nespametne« device pa niso imele dovolj »olja«, da bi jim svetilke gorele od časa, ko so bili rojeni z Božjim Duhom prvi »sodediči s Kristusom« (ob Binkoštih leta 33 n. št.), ko se pojavi »ženin in pripravi svadbo«. (Rim. 8:17)

PRIČAKOVATI ŽENINA

Vseh deset simboličnih devic je spalo enako dolgo. (Mat. 25:5) Toda v teku teh stoletij se je del teh »devic«, posebno one »modre«, zbudil. To se je zgodilo predvsem v času religioznega prebujenja v začetku 16. stoletja n. št., ko so se v Evropi goreče trudili, da se vrnejo k Svetemu pismu kot edini knjigi božanske resnice. Iskreni bralci in raziskovalci Biblije so bili zelo zainteresirani za Kristusovo obljubo o Njegovem ponovnem prihodu. Prav tako so spoznali, da bo Njegov drugi prihod in tisočletna vladavina nastopila pred zvezanjem satana v »breznu«. (Razod. 20:1—6)

V prvi polovici osemnajstega stoletja je napovedal nemški luteranski teolog Johann Albrecht Bengel, da se bo tisočletno kraljestvo pričelo leta 1836. Pozneje se je v Združenih državah pojavil William Miller, ki je učil svoje pristaše, da se bo Kristus pojavil v telesni obliki leta 1843 in jih vzel s seboj v njihovo nebeško domovino. Ta leta pa so minila, ne da bi se kaj zgodilo in pisarjenje ali oznanjevanje Bengela in Millerja se ni izkazalo kot polnočni poziv: »Glej, ženin! Pojdite mu naproti!«

V 1870-tih letih je pričela neka skupina v Pittsburghu (Allegheny, Pennsylvania) preučevati Biblijo, ki ni bila povezana niti z eno religiozno skupnostjo krščanstva, niti ni imela ničesar z njimi. Tem osebam je pripadal tudi Charles Taze Russell. S svojim preučevanjem so odkrili, da bo prišel Kristus kot Duh in da se bo z Njegovim prihodom pričela Njegova nevidna prisotnost, ki bo spoznana po vidnih dokazih.

Ti raziskovalci so povezali »čase narodov«, na katere je pokazoval Jezus, s »sedmerimi časi«, ki jih je omenil Daniel. (Luk. 21:24; Dan. 4:16, 23, 25, 32) Prav tako so spoznali, da so se ti »sedmeri časi« vladavin narodov ali poganov pričeli proti koncu sedmega stoletja pred n. št. in so trajali 2520 let. Na osnovi tega je pisal štiriindvajsetletni C. T. Russell v nekem članku, ki je izšel v časopisu Bible Examiner oktobra 1876, naslednje: »Teh sedem časov se bo končalo leta 1914 po Kristusu.«

Leta 1877 je izdal Russell skupaj z Nelson H. Barbour knjigo Three Worlds, and the Hervest of This World (Trije svetovi in žetev tega sveta). V tej knjigi je bilo pojasnjeno, da stoji pred letom 1914, ko se iztečejo časi poganov, štiridesetletno razdobje, ki se prične leta 1874 s triinpolletnim časom žetve. Po biblijski kronologiji, na katero se je opiral, se je smatralo, da je leta 1872 minilo 6000 let človeške zgodovine, medtem ko se je 1874 leta končalo 6000 let, v katerih je greh vladal nad človeštvom, in da se je pričelo sedmo tisočletje. Smatralo se je torej, da se je čas Kristusove prisotnosti pričel v oktobru leta 1874, s pričetkom velikega jubilejnega leta v protisliki. (3. Moj. 25. pogl.; Razod. 20:4)a

Na osnovi takšnega razumevanja se je verovalo, da je ta, kot »čista devica« označeni razred, pričel iti svojemu nebeškemu ženinu nasproti leta 1874. (2. Kor. 11:2) Zato je C. T. Russell svoj religiozni časopis, ki je prvič julija 1879 imenoval Zions Watch Tower and Herald of Chrisfs Presence (Sionski Stražni stolp in oznanjevalec Kristusove prisotnosti). Oznanjeval je, da je Kristus nevidno prisoten od leta 1874 in ta nevidna prisotnost naj bi trajala do leta 1914, torej do leta, ko se iztečejo časi narodov. Takrat bodo narodi uničeni, preostanek pa oziroma razred, označen kot »čista devica«, naj bi umrl in z vstajenjem v življenje v Duhu naj bi bil oslavljen z ženinom na nebu. (1. Kor. 15:42—44) Na ta način naj bi razred »modrih« devic šel skozi vrata k svadbi.

Ta, kot »čista devica« označen razred, se je trudil, da njegova luč sveti v času malo pred srečanjem s svojim »ženinom« na nebu. Končno je prišel ta dan: 1. oktober 1914 so se iztekli časi narodov ali poganov, toda pričakovanje, da bo cerkev vstopila v nebeško slavo, se ni izpolnilo, tudi se ni izpolnilo, ko je umrl Russell 31. oktobra leta 1916. Namesto tega so nastale velike težave in močna preganjanja za tiste, ki so želeli srečati ženina, kar je doseglo višek poleti leta 1918. Takrat je bil J. F. Rutherford, novi predsednik Watch Tower Society in še sedem vodilnih kristjanov kot sodelavcev v glavni pisarni po krivici obsojen in zaprt.

J. F. Rutherford je bil obsojen na 20 let zapora, toda kazen je prestajal samo devet mesecev, ker je bil skupaj z ostalo sedmerico 25. marca 1919 izpuščen in končno popolnoma rehabilitiran. Leta 1919 je bilo še iz nekega drugega razloga pomembno leto. Kakor so bile speče deklice prebujene s ponočnim pozivom, da je prišel ženin, tako so leta 1919 n. št. vsi, ki so trdili, da čakajo nebeškega ženina, bili nenadoma seznanjeni z dejstvi, da je On v Kraljestvu prisoten.

UREDILE SO SVOJE »SVETILKE«

Takoj so bili storjeni koraki, da se pravim kristjanom, ki so čakali ženina, da nova hrabrost. Zato je bil prirejen Kongres v Cedar Pointu, Ohio, ZDA od 1. do 8. septembra 1919. Veliko navdušenje je nastalo, ko je 5. septembra objavil predsednik J. F. Rutherford, da se namerava od 1. oktobra leta 1919 izdajati nov časopis The Golden Age (Zlati vek), ki je izhajal tudi v hrvaščini v Zagrebu leta 1936, toda izšle so vsega tri številke in je bil prepovedan. Že leta 1922 je imel ta časopis naklado preko 4 milijone izvodov. Danes izhaja isti časopis pod imenom »Prebudi se!« v nakladi preko 8 milijonov izvodov dvakrat mesečno.

Prav gotovo leto 1919 ni bilo nepomembno za zgodovino razreda, označenega kot »čista devica«. Takrat se je pričelo ogromno delo oznanjevanja kraljestva. Razred »modrih« devic se je prebudil in od takrat ni več zaspal.

Takrat so dejansko »vstale vse te device in olepšale svetilnice svoje«. (Mat. 25:7) Svetilke so že ugašale, toda »modre« device so imele napolnjene z oljem še dodatne posode, medtem ko »nespametne« niso imele pri sebi olja. »Modre« device jim niso mogle dati od svojega olja, ker ne bi zadostovalo za vseh deset. Zato so morale »nespametne« oditi in poizkusiti v tej pozni nočni uri dobiti kje olja.

»Olje« ponazarja tako Božjo Besedo kakor tudi Božjega svetega Duha, ki razsvetljuje Božjo Besedo in proizvaja v vseh, ki to »olje« posedujejo, »sadove Duha«. Da niso hotele »modre« device svojega »olja« deliti z »nespametnimi«, pomeni, da se s tem razredom niso spuščale v nobene kompromise. Tisti, ki ponazarjajo »nespametne« deklice, se označujejo za kristjane, toda ne izpolnjujejo zahtev za to. Morda vpliva malo na nje biblijsko spoznanje, ki ga imajo, toda ne v takšni meri, da bi pod delovanjem svetega Duha prinašali njegove sadove. Upali so sicer, da bodo prišli v nebo, toda zaradi religioznega stališča, ki so ga razvili, oni niso dorasli izzivanju pri ponočnem pozivu: »Glej, ženin! Pojdite mu naproti!« Ker nimajo »olja« tudi njihova luč ne sveti.

Leta 1919 je razred »modrih« devic zapustilo Babilon veliki, svetovno kraljestvo krive religije, in ni mogel vstopiti v noben kompromis z razredom »nespametnih« devic; ta razred ni mogel, kakor je delal Babilon veliki, oboževati »podobo zveri« oziroma Društvo narodov, na katerega se je povzpel leta 1919 kakor jezdec na konja. (Razod. 13:14, 15; 14:11, 2; 17:1—8; 19:4) Enotno stališče razreda »modrih« devic je prišlo jasno do izraza 7. septembra 1919 na kongresu v Cedar Pointu, ko je J. F. Rutherford imel javno predavanje o temi: »Upanje za stiskano človeštvo«. V njem je hrabro opozoril na to, da Bog ne odobrava Društva narodov v smislu, za kar ga je proglasilo duhovništvo, namreč, za politični izraz Božjega kraljestva na Zemlji. Člani razreda »modrih« devic so bili prepričani, da je leta 1914, zatem ko so se iztekli časi poganov, bilo vzpostavljeno na nebu kraljestvo Božjega Sina in niso hoteli za to priznati nekega nadomestila in ga oboževati. Niso si mogli privoščiti, da dajo nekaj od svojega duhovnega »olja« in da ne bodo več popolnoma zvesti Božjemu mesijanskemu kraljestvu.

Razred »modrih« devic se je torej srečal s slavnim ženinom leta 1919 in od takrat sodeluje na svadbenem pohodu, s katerim ga bo slavil do konca. Ko se je pojavil na vratih, se je pokazal za vrednega, da vstopi, in ženin ugotovi, da so te današnje »modre« device posedovale svetlečo krščansko osebnost. Zato jih sprejme kot člane krščanske skupščine. (2. Kor. 11:2, 3; Efež. 5:27) (se nadaljuje)

[Podčrtna opomba]

Leta 1943 je izdala Watch Tower Society knjigo »Resnica vas osvobodi«. V tej knjigi se ne računa več za čas sodnikov sto odvečnih let in bilo je pokazano, da bo človek šele v 1970-tih letih dosegel 6000 let življenja. Prav tako se ne navaja za čas Kristusove prisotnosti letnica 1874, temveč leto 1914, n. št.