»Luč sveta« v 1900 letih

KATERA skupina ljudi je razsvetlila svet? Nekateri pravijo: »Znanstveniki.« Napisali so knjige o tem, kako je znanost postopoma odkrivala skrivnosti »narave«. Znanstvena odkritja so dejansko osvetlila mnoge stvari. Več vemo o sestavu vesolja, o človeškem telesu, o atomih itd. Poznamo tudi več »udobja«, hitreje lahko pridemo med seboj v zvezo in hitreje lahko potujemo.

Posedujemo tudi atomsko bombo kakor tudi kemična in bakteriološka vojna orožja. Naša družba temelji na sestavu, ki bi se brez določenih izvorov energije za elektrifikacijo, za potovanja in transport zrušil. Naša naravna okolica je onesnažena in razdejana, ker človek ni resnično prosvetljen tako, da bi mogel odkritja uporabiti na način, ki bi koristil vsemu človeštvu.

Človek bi se lahko vprašal: »Ali je postalo svetovno prebivalstvo srečnejše zaradi znanstvenega napredka, doseženega pod vodstvom ljudi?«

Kaj se lahko reče za religijo? Cerkve krščanstva so kakor »luč« korakale na čelu, ker so se njeni voditelji šteli za »luč« svetu. Ali predstavljajo dejansko vodstvo za narode in vladavine v tem svetu, v katerem je povsod polno problemov? Ali so se ljudje približali Bogu in jim pomagali razvijati božanske lastnosti ljubezni in miru?

KDO SO DEJANSKE »LUČI«?

Kaj je torej mislil Jezus, ko je rekel svojim poslušalcem: »Vi ste luč svetu«. (Mat. 5:14) Prav gotovo so njegovi apostoli in učenci bili »luč« v prvem stoletju, toda kdo jih bo kot »luč« nasledil? To bi bili tisti, ki bi sledili zgledu Jezusa in Njegovih apostolov. Ti naj bi luč razumevanja o Bogu in Njegovih namenih približali ljudstvu, kakor tudi ljudi k Bogu. Njihova naloga ni bila, spreobrniti ves svet, toda dobra vest o Božjem kraljestvu, ki so jo oznanjevali, bi prinašala mir tistim, ki bi jo s poslušnostjo sprejeli, in bi jih usposobila, da že sedaj srečno živijo ter sprejmejo polno mero sreče z ljudmi, ki bodo živeli pod upravo Božjega kraljestva. Ti nosilci luči bi imeli v življenju nek cilj in dali bi smisel življenja tudi tistim, ki bi vest sprejeli.

V zgodbi o pšenici in ljuljki je Jezus pokazal, da bodo v vseh teh stoletjih obstajali nekateri, ki bodo živeli kot pravi kristjani. Rekel je tudi, da ne bo šlo za ljudi, ki so ugledni v svetu. (1. Kor. 1:26—28) Služili bodo pravemu Bogu, medtem ko bo istočasno mnogo krivih kristjanov, ki se bodo izdajali za »luč«. (Mat. 13:36—42)

Jezus je rekel, da bosta oba razreda obstajala vse do časa »žetve«, ki bo »konec sveta«, in da ne bosta jasno ločena med seboj. Nato bo sledila jasna ločitev, ko se bodo — kakor je rekel — »svetili pravični kakor sonce v svojega Očeta kraljestvu«. (Mat. 13:43)

V tem, preko 1900 let dolgem razdobju od Jezusovega vnebohoda, je Bog opravil skrbno izbiro. On ni poizkušal rešiti sveta. Reševanje ljudi, ki poslušno sledijo Božjim zapovedim, bo sledilo v tisočletju, ko bo Kristus vladal nad Zemljo. V preteklih 1900 letih je Bog izbral tiste, ki bodo s Kristusom kralji in duhovniki ter bodo z Njim vladali teh tisoč let, da bi človeštvu posredovali blagoslove. Ta skupina kraljevskih sovladarjev se bo nahajala na nebu in je številčno omejena na 144 000 oseb. (Raz. 7:1—8; 14:1—4; 20:4—6) Da bi te osebe izbral v razdobju 1900 let, je bilo potrebno gotovo skrbno ločevanje. Ti izvoljeni so v tem razdobju služili kot luč za tiste, ki so jih razumno poslušali in čutili v svojih srcih močno željo, da služijo Jehovi Bogu. Ti razumni so postajali člani skupine izvoljenih.

Zgodba o »desetih devicah« ponazarja postopanje tistih, ki so bili dejansko »luč svetu«. Oni so bili ti, ki so nase vzeli obveznosti, da delajo to, kar je Jezus izrazil z besedami: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slave Očeta vašega, ki je v nebesih«. (Mat. 5:16) Zato se jasno spozna, kdo so te »desetere device« v zgodbi iz Matevža 25:1—12.

Ker je deset »devic« število, ki ponazarja popolnost glede zemeljskih stvari, predstavljajo one kot razred vse tiste, ki imajo upanje ali verujejo, da bodo s Kristusom Jezusom podedovali nebeško kraljestvo. Ta zgodba se je pričela izpolnjevati ob Binkoštih leta 33. n. št. Zakaj? Zato ker so bili takrat po Božjem Duhu rojeni prvi člani tega razreda, s čemer so mogli postati »dediči Božji in sodediči s Kristusom«. (Rim. 8:17)

Oni so duhovni sinovi, toda v zgodbi so prikazani kot device zato, ker imajo kot skupina upanje, da bodo »nevesta« velikega ženina Jezusa Kristusa. (Jan. 3:28—30; Razod. 19:7—9; 21:9—11; Efež. 5:23—27; primerjaj Mat. 22:1—14) Zgodba se je izpolnila v teku teh 1900 let vse do časa »žetve« in še v tem času.

Pet devic je bilo »modrih« in pet je bilo »nespametnih«. Da sta obe skupini enako veliki, pokazuje na to, da so imeli vsi, ki so šli, isto priložnost in da ne bo ena skupina brezpogojno večja od druge. Dejstvo, da je bilo pet devic »nespametnih«, pa pokaže, da se končno ne bodo vsi, ki bodo izšli kot »device«, pokazali za vredne, da pridejo na »večerjo Jagnjetove poroke«. (Luk. 12:35—38)

»SVETILKE« IN »OLJE«

Device so imele svetilke (kakor je bil običaj v starem času pri svadbi). Vse so vedele, da morajo svetilke goreti vse do konca svadbene povorke, da bi jih spoznali in bi imele vstop na svadbo. Zato so potrebovale dovolj olja, ki ga ni smelo zmanjkati vse dokler se ne pojavi ženin, kar je lahko trajalo nekaj ur. To pomeni, da so Kristusovi učenci bili sami kot svetleče svetilke in spoznati jih je bilo treba po tem, ker so imeli pravo krščansko osebnost, katero so varovali. Z njo so svetili v tem temnem svetu kakor svetilke. (2. Kor. 4:4; Iza. 60:2) Apostol Pavel je opozoril na to, ko je pisal kristjanom, ki so bili kakor nosilci luči: »Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja«. (Fil. 2:14—16)

Kaj je bilo ponazorjeno z »oljem«? Od kod poteka luč, ki jo imajo kristjani? »Olje« ponazarja več od »besede življenja«, katere so se morali držati. Psalmist je rekel: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč«. (Ps. 119:105, 130) Simbolično »olje« ponazarja tudi Božji Duh, ki je neobhodno potreben za razmnoževanje Božje Besede. Zatem prinaša Božji Duh sadove Duha, kakor so: ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, blagost in samoobvladanje. To duhovno »olje« poseduje moč luči in pospešuje še druge krščanske lastnosti.

Modre device so imele olja v svojih svetilkah in posodah. Hotele so biti sigurne, da ne zgrešijo priložnosti, spremljati svadbeno povorko, v kolikor bi se zaročenec zadržal dalj časa, kakor so pričakovali. V izpolnitvi to pomeni, da poseduje razred, določen za nebeško Kraljestvo, v neki meri zalogo Božje Besede, njeno razumevanje, kakor tudi zalogo Božjega Duha. Posamezni člani razreda devic sprejmejo skupaj to zalogo. Potrebujejo namreč precejšnjo zalogo, da bi mogli v tem svetu zvesto vzdržati, ko gredo, da bi se srečali z ženinom. Napolnjeni so z Božjo Besedo in z osvetljujočim Božjim Duhom. To »olje«, ki ga potrebujejo, dobivajo v bogati meri tako, da stalno preučujejo in se sestajajo z ostalimi člani razreda »devic« ter se napolnjujejo z Božjim Duhom. Vse postavljajo na to, da razvijajo krščansko osebnost in goreče sodelujejo v oznanjevanju dobre vesti drugim. Ti »modri« so oni, ki »hodijo za Jagnjetom (Jezusom Kristusom), kamorkoli gre«. (Razod. 14:4)

Da so napolnjeni s tem duhovnim »oljem« in da ima to »olje« moč, pomagati kristjanu ohraniti Kristusu podobno osebnost, dokazujejo danes kristjani, ki imajo nebeško upanje. Nekateri od njih so cela leta trpeli v koncentracijskih taboriščih in zaporih, nekateri so bili celo dolga leta v samicah. Drugi so prenašali razne preizkušnje in so zvesto vzdržali, neglede na to, v kakšnem položaju so se znašli. Kaj jih je ohranjalo duhovno žive in zdrave? Izkoristili so vsako priložnost, da se napolnjujejo z Božjo Besedo in Duhom, ko so bili še svobodni in so preučevali Božjo besedo na sestankih Božjega naroda. Zatem so stalno molili k Bogu, da bi jih »napolnil z Duhom« in Bog je njihove molitve uslišal. (Efež. 5:18)

»KO SE JE ŽENIN MUDIL«

Kako dolgo so deklice morale čakati na ženina? Nekatere so morale računati s tem, da se bo prej pojavil in so dejansko »podremale in zaspale«, ko so bile nekatere razočarane v svojih osebnih pričakovanjih. (Hebr. 12:3) Ženin se ni pojavil na koncu židovskega sestava stvari, ko je bil Jeruzalem leta 70. n. št. od Rimljanov razrušen. Že ostareli apostol Janez, ki je napisal Razodetje okoli leta 96. n. št., pravi na zaključku: »Pridi, Gospod Jezus«. (Razod. 22:20) Apostola Janez in Pavel sta prerokovala, da bo še pred Jezusovo prisotnostjo v kraljevski moči nekaj časa napredoval »človek greha«. (1. Jan. 2:18; 2. Tesal. 2:1—3, 7, 8)

Prišlo je točno tako, kakor je bilo napovedano v zgodbi o »deseterih devicah«: »Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale«. (Mat. 25:5) Ko se je licemerni Konstantin Veliki »spreobrnil«, je postavil tako imenovano krščanstvo za državno religijo Rimskega cesarstva. Na ta način je naredil vtis, da Kristus vlada po cerkvi in zato Kristusova vrnitev ni potrebna. Tako imenovani krščanski škofje so spali glede svojih krščanskih lastnosti.

Izgleda, da je to stanje na področju religije odgovarjalo stanju, ki ga je Jezus prerokoval v zgodbi o žitu in ljuljki: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na njivi svoji. Medtem pa, ko so ljudje spali, pride njegov sovražnik in poseje ljuljke med pšenico in odide«. (Mat. 13:24, 25)

Zatem je Jezus opisal žetev, ki mora slediti v času njegovega ponovnega prihoda. Danes izvaja Kristus razen žetve resničnih »sinov kraljestva« še nadaljnje delo in zbiranje velike množice »drugih ovc«, ki ne bodo kralji na nebu in niso poklicani k nebeški svadbi. Ti bodo ostali na Zemlji kot osnova »nove zemlje« — pravične družbe. Deležni bodo blagoslovov, ki bodo pritekali človeštvu v prihajajočih tisoč letih. Mnogi ljudje se lahko danes pustijo razsvetliti po resnični »luči sveta« in so lahko zbrani k »veliki množici«. (Jan. 10:16; Razod. 7:9—17)