Kakšno je upanje za slepe

JOHN MILTON je spesnil epa Paradise Lost (Izgubljeni raj) in Paradise Regained (Znova pridobljeni raj), čeprav je bil povsem slep. Kljub temu, da je bila Helen Keller slepa in gluha, jo to ni odvrnilo od tega, da ne bi pomagala telesno prizadetim. Da, mnogi s svojo slepoto znajo živeti. Toda kako čudovito bi bilo, če bi vsi dobro videli! Še zlasti se boste s tem strinjali, če je slep ali slaboviden kdo, ki ga ljubite, ali morda vaš prijatelj.

Ponekod sicer imajo rehabilitacijske programe, ki ljudi z oslabljenim vidom učijo umetnosti vsakodnevnega življenja. Braillova pisava in dresirani psi vodniki pomagajo slepim skrbeti za mnoge njihove potrebe. Kljub temu mnogi na slepoto gledajo kot na najhujšo obliko prizadetosti. Neki pisatelj je izjavil: »Biti slep pomeni zgubiti pristop do najpomembnejšega dela našega zaznavnega sveta.« Poleg tega pa so mnogi obenem še zelo odvisni od drugih.

Morda se sprašujete, zakaj je slepota tako razširjena. Ali ste že slišali za trahom? Odgovoren je za približno devet milijonov primerov slepote. The New Encyclopædia Britannica o njem pravi: »Bolezen je nalezljiva in se širi v gosto naseljenih področjih s slabimi higienskimi razmerami. Pomanjkanje vode za umivanje in roji muh, ki jih privlačijo človekovi iztrebki, pripomorejo k širjenju bolezni. Trahom je v neki meri bolj socialni kakor medicinski problem; če se življenjske razmere izboljšajo, prenaseljenost zmanjša, muhe odvrne in zagotovi primerna oskrba z vodo, število primerov trahoma hitro pade.« Približno milijon jih boleha za onhocerkiazo ali rečno slepoto. Kaj pa kseroftalmija? Ime je sicer težko izgovorljivo, toda dejstvo je, da je pogosten vzrok slepote. Slepoto lahko povzročijo tudi diabetes, davica, ošpice, škrlatinka in spolno prenosljive bolezni.

Z leti lahko vid na primer opeša zaradi okvar, kot sta makularna degeneracija in glavkom; ne smemo pa izpustiti tudi katarakte. The New Encyclopædia Britannica piše: »Katarakta je še vedno visoko na seznamu povzročiteljev slepote v vrsti držav po svetu, kar je toliko bolj tragično zato, ker se jo da zlahka ozdraviti s kirurškim posegom.«

Kljub novim odkritjem v oftalmologiji se zdi, da je do izkoreninjenja slepote, še daleč. Ista enciklopedija pravi: »Napredek v preventivi ter medicinsko in kirurško zdravljenje slepote lahko koristi le tistemu prebivalstvu, ki ima možnost medicinske oskrbe. Dokler se ne bodo izboljšale prehrambene in higienske razmere velikega dela svetovnega prebivalstva, bo slepota, ki bi se jo dalo preprečiti, ostala na sedanji visoki ravni.«

Čeprav imajo antibiotiki in kirurgija v boju proti slepoti svoje mesto, pa je upanje na trajno ozdravitev povezano z nečim, kar se je zgodilo pred skoraj dva tisoč leti.

Ozdravljenje slepih v Jezusovih dneh

Zamislite si moža v zgodnjih 30-ih letih starosti, ki hodi po prašni cesti. Ko dva slepca ob cesti slišita, da gre mimo, zavpijeta: »Usmili se naju!« Čeprav jima navzoči ukažejo, naj molčita, slepca glasno zavpijeta: »Usmili se naju!« Mož prijazno vpraša: »Kaj hočeta, da vama storim?« Vneto odvrneta: »Da se nama oči odpro.« Zamislite si sedaj: mož se dotakne njunih oči in isti hip spregledata! (Matevž 20:29-34)

Kakšna radost za ta, pred tem slepa moža! Pa vendar je slepota tako pogostna. Toda to je bil le en primer. Zakaj naj bi bil vreden vaše pozornosti? Ker je bil Jezus iz Nazareta ta, ki je tema slepima možema naklonil vid. Pravzaprav je bil Jezus ,pomaziljen, da naj oznani blagovestje ubogim‘, pa ne le to, bil je tudi ,poslan, da podeli slepcem izpregled‘ (Lukež 4:18).

Ljudje so bili osupli nad takšnimi čudežnimi ozdravljenji, storjenimi z Božjim močnim svetim duhom. Beremo: »Ljudstvo [se] začudi, ko vidijo, da mutci govore in pohabljeni so zdravi in hromi hodijo in slepci vidijo; in so slavili Boga Izraelovega« (Matevž 15:31). Jezus je s takšnimi ozdravitvami brez stroškov ali uprizarjanja predstav, ki bi hvalile njegove zmožnosti, brez iskanja lastne slave, osvetlil ljubezen in usmiljenje Boga Jehova. Jezus pa je bil sočuten tudi do duhovno slepih in nemočnih ljudi, ki so bili »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Matevž 9:36).

Takšna zgodovina je sicer lahko zanimiva, vi pa se morda sprašujete: Kaj pa danes? Ali imajo te ozdravitve kakšen pomen za nas, saj danes nihče ne ozdravlja, kakor je ozdravljal Jezus? Ali je kakšno upanje za slepe? Preberite prosimo naslednji članek.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

»Dokler se ne bodo izboljšale prehrambene in higienske razmere velikega dela svetovnega prebivalstva, bo slepota, ki bi se jo dalo preprečit, ostala na sedanji visoki ravni.« (The New Encyclopædia Britannica)