Sestri prostitutki

V 23. poglavju Ezekiela lahko beremo, kako je Bog ostro obsodil svoje služabnike za njihovo nezvestobo. V mnogo vidikih je to poglavje podobno 16. poglavju. Tako kot v 16. poglavju je tudi v 23. poglavju uporabljena ponazoritev o prostituiranju. Jeruzalem je opisan kot mlajša sestra, Samarija pa kot starejša. Obe poglavji prikažeta mlajšo sestro, ki začne posnemati starejšo v prostituiranju in jo kasneje prekosi s svojo hudobijo in nemoralnostjo. V 23. poglavju Jehova ti dve sestri poimenuje. Starejša sestra Ohola predstavlja Samarijo, prestolnico desetrodovnega Izraelovega kraljestva. Mlajša sestra Oholiba pa predstavlja Jeruzalem, prestolnico Judovega kraljestva.a (Ezek. 23:1–4)

Poglavji imata še več podobnosti, med katerimi sta najpomembnejši ti dve: Omenjeni prostitutki sta bili na začetku Jehovovi ženi in sta ga kasneje prevarali. Poleg tega obe poglavji vsebujeta sporočilo o upanju. Čeprav 23. poglavje ne govori tako direktno o možnosti vrnitve k Jehovu, je sporočilo vseeno podobno kot v 16. poglavju, saj Jehova pravi: »Tako bom naredil konec tvojemu gnusnemu vedenju in tvojemu prostituiranju.« (Ezek. 16:16, 20, 21, 37, 38, 41, 42; 23:4, 11, 22, 23, 27, 37)

Ali se prostitutki preroško nanašata na tako imenovano krščanstvo?

V preteklosti je v naših publikacijah pisalo, da imata sestri Ohola in Oholiba preroški pomen. Nanašali naj bi se na tako imenovano krščanstvo, predvsem na katoliško in protestantsko religijo. Vendar so se po dodatnih molitvah in nadaljnjem raziskovanju postavila nekatera pomembna vprašanja. Ali je bilo tako imenovano krščanstvo v katerem koli pogledu Jehovova žena? Ali je bilo kdaj v zavezi z Jehovom? Jasno je, da ne. Tako imenovano krščanstvo sploh ni obstajalo, ko je bila z duhovnim Izraelom sklenjena »nova zaveza«, katere posrednik je Jezus. (Jer. 31:31; Luk. 22:20) Prav tako nikoli ni bilo del tega duhovnega naroda, ki ga sestavljajo maziljeni kristjani. Tako imenovano krščanstvo se je pojavilo dolgo po tem, ko so umrli vsi apostoli. Obstajati je začelo v četrtem stoletju n. št. kot odpadniška in pokvarjena organizacija, sestavljena iz »ljuljke« oziroma navideznih kristjanov, ki jih je Jezus omenil v prerokbi o pšenici in ljuljki. (Mat. 13:24–30)

Obstaja pa še en pomemben razlog, zakaj se prostitutki ne moreta nanašati na tako imenovano krščanstvo. Jehova je nezvestemu Jeruzalemu in Samariji rekel, da se lahko vrneta k njemu, če se spremenita. (Ezek. 16:41, 42, 53–55) Ali Sveto pismo govori, da ima podobno možnost tudi tako imenovano krščanstvo? Ne! Zanj te možnosti ni, tako kot je ni za ostali del Babilona Velikega.

Torej se Ohola in Oholiba preroško ne nanašata na tako imenovano krščanstvo. Nam pa ta ponazoritev pomaga razumeti nekaj še pomembnejšega. Nauči nas, kako Jehova gleda na tiste, ki sramotijo njegovo sveto ime in ga ne častijo tako, kot mu je všeč. Tako imenovano krščanstvo nosi v tem pogledu še posebej veliko krivdo, saj neštete cerkve trdijo, da predstavljajo svetopisemskega Boga. Poleg vsega tega trdijo, da je Jehovov ljubljeni Sin, Jezus Kristus, njihov voditelj. Ampak njihova verovanja in dejanja kažejo drugače. Jezusa namreč predstavljajo kot del Trojice in ne upoštevajo njegove jasne zapovedi, naj niso »del sveta«. (Jan. 15:19) Tako imenovano krščanstvo je s svojim malikovanjem in vpletanjem v politiko, ki se vleče že stoletja, dokazalo, da je še kako del »velike prostitutke«. (Raz. 17:1) Nedvomno ga mora doleteti isti konec kot svetovni imperij krive religije!