42. POGLAVJE
Jonatan je bil pogumen in vdan prijatelj
Kralj Savel je imel sina, ki mu je bilo ime Jonatan in je bil pogumen vojak. David je rekel, da je bil Jonatan hitrejši od orla in močnejši od leva. Nekoč je Jonatan na hribu videl nekaj filistejskih vojakov. Svojemu služabniku, ki mu je nosil orožje, je rekel: »Napadla jih bova samo, če nama bo Jehova dal znamenje. Če nama bodo Filistejci rekli, naj prideva gor k njim, bo to pomenilo, da naj jih napadeva.« Filistejci so zaklicali: »Pridita se gor bojevat!« Tako sta se povzpela na hrib in premagala 20 vojakov.
Jonatan je bil najstarejši sin kralja Savla, zato naj bi on postal naslednji izraelski kralj. Ampak Jehova je za naslednjega izraelskega kralja izbral Davida. Jonatan je to vedel, kljub temu ni bil ljubosumen na Davida. Jonatan in David sta postala zelo dobra prijatelja. Obljubila sta si, da bosta drug drugega ščitila in branila. Jonatan je podaril Davidu v znak prijateljstva svojo tuniko, meč, lok in pas.
Ko je David bežal pred Savlom, je Jonatan prišel k njemu in mu rekel: »Bodi močan in pogumen. Jehova te je izbral za kralja. Tudi moj oče ve to.« Ali bi rad imel takega dobrega prijatelja, kot je bil Jonatan?
Jonatan je več kot enkrat tvegal svoje življenje, da bi pomagal svojemu prijatelju. Ker je vedel, da hoče njegov oče ubiti Davida, je šel govorit z njim. Rekel mu je: »Oče, grešil boš, če boš ubil Davida. David ne dela nič narobe.« Savel je bil zaradi tega zelo jezen na Jonatana. Čez nekaj let sta Savel in Jonatan skupaj umrla v bitki.
Potem ko je Jonatan umrl, je David iskal njegovega sina, ki mu je bilo ime Mefibošet. Ko ga je našel, mu je rekel: »S tvojim očetom sva bila zelo dobra prijatelja. Zato bom skrbel zate vse do tvoje smrti. Živel boš z menoj v palači in jedel pri moji mizi.« David ni nikoli pozabil svojega prijatelja Jonatana.
»Imejte radi drug drugega, kot sem jaz imel rad vas. Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje.« (Janez 15:12, 13)