Deseta nadloga

Mojzes je obljubil faraonu, da ga ne bo več skušal videti. Ampak preden je odšel, je faraonu rekel: »Opolnoči bodo umrli vsi prvorojenci v Egiptu, vse od faraonovega sina pa do sinov njegovih sužnjev.«

Jehova je Izraelcem naročil, naj pripravijo posebno večerjo. Rekel je: »Ubijte enoletnega ovna ali kozla in nekaj njegove krvi nanesite na vrata. Njegovo meso specite in ga jejte skupaj z nekvašenim kruhom. Bodite oblečeni in obuti ter pripravljeni na odhod. To noč vas bom osvobodil.« Ali si lahko predstavljaš, kakšno vznemirjenje je vladalo med Izraelci?

Opolnoči je Jehovov angel šel do vsake hiše v Egiptu. Če na vratih hiše ni bilo krvi, je prvorojenec v njej umrl. Če pa je na vratih hiše bila kri, je angel šel mimo hiše. Med Egipčani je v vsaki družini, naj je bila bogata ali revna, umrl otrok. Ampak med Izraelci ni umrl noben otrok.

Tudi faraonov sin je umrl. Zdaj se faraon ni več upiral. Takoj je Mojzesu in Aronu naročil: »Izginite. Pojdite iz dežele. Pojdite častit svojega Boga. Vzemite svoje živali in pojdite!«

Tisto noč, ko so odhajali iz Egipta, je sijala polna luna. Izraelci so hodili razporejeni po družinah in rodovih. Na pot je šlo kakih 600.000 izraelskih moških skupaj z veliko ženskami in otroki. Z njimi se je odpravilo še mnogo drugih ljudi, ki so hoteli častiti Jehova. Izraelci so bili končno svobodni!

Jehova je hotel, da se spominjajo tega, kako jih je rešil. Zato jim je naročil, naj vsako leto pripravijo takšno posebno večerjo. Imenovala se je pasha.