Naslednjih šest nadlog

Mojzes in Aron sta šla faraonu povedat, kaj mu Bog sporoča. Rekla sta mu: »Če ne boš pustil mojemu ljudstvu oditi, bom v deželo poslal obade.« Naslednji dan so roji obadov preplavili hiše bogatih in tudi revnih Egipčanov. Po vsej deželi je bilo polno obadov. Ampak v gošenski pokrajini, kjer so živeli Izraelci, ni bilo nobenega. Od te nadloge naprej so nadloge škodile samo Egipčanom. Faraon je Mojzesu in Aronu rekel: »Prosita Jehova, naj odstrani te žuželke. Vaše ljudstvo lahko odide.« Ko pa je Jehova odstranil obade, si je faraon premislil. Ali se bo faraon sploh kdaj spametoval?

Jehova je rekel: »Če ne bo faraon pustil mojemu ljudstvu oditi, bodo živali, ki jih imajo Egipčani, zbolele in poginile.« Naslednji dan so njihove živali začele poginjati. Ampak od živali, ki so jih imeli Izraelci, ni poginila nobena. Vseeno je bil faraon trmast in ni hotel popustiti.

Nato je Jehova naročil Mojzesu, naj se vrne k faraonu in pred njim vrže v zrak pepel. Ko je to naredil, se je pepel spremenil v prah. V zraku je bilo polno tega prahu in začel se je usedati na Egipčane. Povzročil je, da so se vsem Egipčanom in njihovim živalim na koži pojavile boleče rane. Kljub temu faraon ni hotel izpustiti Izraelcev.

Jehova je poslal Mojzesa nazaj k faraonu, da mu pove: »Ali še vedno nočeš izpustiti mojega ljudstva? Jutri bo v deželi padala toča.« Naslednji dan je Jehova poslal točo, grom in ogenj. V Egiptu še nikoli ni bilo tako hude nevihte. Toča je potolkla vse, kar je raslo na poljih, in polomila vsa drevesa, v gošenski pokrajini pa je ni bilo. Faraon je Mojzesu in Aronu rekel: »Prosita Jehova, naj naredi konec tej nevihti! Potem vam bom dovolil oditi.« Ampak takoj ko je nehala padati toča in se je dež ustavil, si je faraon premislil.

Mojzes je nato rekel: »Zdaj bodo prišle kobilice in pojedle vse rastline, ki jih toča ni uničila.« Na milijone kobilic je pojedlo vse, kar je ostalo na poljih in na drevesih. Faraon je dejal Mojzesu in Aronu: »Prosita Jehova, naj pošlje stran te kobilice.« Jehova je res odstranil kobilice, ampak faraon je ostal trmast.

Jehova je Mojzesu naročil: »Iztegni svojo roko proti nebu.« In še tisti trenutek je nastala gosta tema. Tri dni Egipčani niso videli nič, niti drug drugega niso videli. Samo tam, kjer so živeli Izraelci, je bilo svetlo.

Faraon je rekel Mojzesu: »Ti in tvoje ljudstvo lahko odidete. Vaše živali pa naj ostanejo tu.« Mojzes mu je rekel: »Živali moramo vzeti s sabo, da jih bomo lahko darovali našemu Bogu.« Faraona je to zelo razjezilo. Zavpil je: »Izgini! Če te še kdaj vidim, te bom ubil.«