Ali boš kakor Jeremija »ostal pri življenju«?

1., 2. Zakaj je logično, da nam ne bi smelo biti mar samo za duhovno dobro posameznika, ampak tudi za dobro njegove družine?

JOZUE je spodbujal Izraelce, naj si izberejo, komu bodo služili, nato pa je rekel: »Jaz in moja hiša pa bomo služili Jehovu!« (Joz. 24:15) Odločen je bil, da bo ostal zvestovdan Jehovu, in prepričan je bil, da bo enako z njegovo družino. Veliko kasneje je Jeremija, ko se je bližalo uničenje Jeruzalema, rekel kralju Zedekiju, kaj se bo zgodilo, če se bo predal Babiloncem: »Ti in tvoja hiša boste ostali pri življenju.« (Jer. 38:17) Kralj se je odločil nespametno, kar je imelo slabe posledice zanj, za njegove žene in sinove. Pred njegovimi očmi so mu pomorili sinove, njega samega pa so nato oslepili in ga kot ujetnika odpeljali v Babilon. (Jer. 38:18–23; 39:6, 7)

² V obeh poudarjenih besednih zvezah se poleg posameznika, ki je neposredno vpleten, omenja tudi njegova družina. To je logično. Vsak odrasel človek je odgovoren Bogu. Vendar se je večina Izraelcev poročila in imela svojo družino. Tudi kristjanom je družina pomembna. To vidimo iz tega, kar glede poroke, vzgoje otrok in spoštovanja do družinskih članov beremo v Bibliji in preučujemo na krščanskih shodih. (1. Kor. 7:36–39; 1. Tim. 5:8)

NENAVADNA ZAPOVED

3., 4. Kako so se Jeremijeve razmere razlikovale od razmer večine in kako se je to izteklo njemu v prid?

³ Jeremija se je odločil služiti Jehovu, zato je »ostal pri življenju« in preživel uničenje Jeruzalema. Vendar v njegovem primeru ta odločitev ni vplivala na družino. (Jer. 21:9; 40:1–4) Bog mu je namreč naročil, naj se ne poroči in naj nima potomcev pa tudi naj ne sodeluje v drugih vidikih življenja, ki so bili običajni za Jude takratnega časa. (Beri Jeremija 16:1–4.)

⁴ V kulturi Jeremijevega časa je bilo normalno poročiti se in imeti otroke. Večina judovskih moških je to storila, s čimer je ostala dežela njihovih prednikov v rokah rodu in družine.a (5. Mojz. 7:14) Zakaj se torej Jeremija naj ne bi poročil? Bog mu je zaradi tega, kar je prinašala prihodnost, naročil, naj se ne udeleži povsem vsakdanjih dogodkov, na katerih so ljudje bodisi žalovali bodisi se veselili. Ni smel tolažiti žalujočih ali se pogostiti skupaj z njimi po pogrebu, prav tako se ni smel udeležiti veselih priložnosti, na primer judovskih svatb. Takšne gostije in veseljačenje naj bi se kmalu končalo za vse. (Jer. 7:33; 16:5–9) Jeremijevo ravnanje je naredilo sporočilo verodostojnejše in je še podkrepilo resnost prihajajoče sodbe. Nazadnje je napovedana nesreča prišla. Ali si lahko predstavljaš, kakšni občutki so prevevali tiste, ki so se zatekli k ljudožerstvu, ali pa tiste, ki so videli, da so njihovi ljubljeni postali mrhovina? (Beri Jeremija 14:16; Žal. 2:20.) Potemtakem ni bilo razloga, da bi neporočenega Jeremija pomilovali. Čeprav so med 18-mesečnim obleganjem in klanjem življenje izgubile cele družine, je bila Jeremiju prihranjena bolečina, ki bi jo čutil ob izgubi žene ali otrok.

5. Kako se navodila iz Jeremija 16:5–9 tičejo današnjih kristjanov?

⁵ Ali bi lahko rekli, da besede iz Jeremija 16:5–9 veljajo tudi nam? Ne. Kristjani smo spodbujeni, naj tolažimo »te, ki so v kakršni koli stiski,« in naj se veselimo »s tistimi, ki se veselijo«. (2. Kor. 1:4; Rim. 12:15) Jezus se je udeležil svatbe in je prispeval k veselju na njej. Vendar je to, kar čaka to hudobno stvarnost, resno. Kristjani bodo morda morali celo trpeti stiske in pomanjkanje. Jezus je poudaril, da moramo biti pripravljeni narediti, kar koli je treba, da bi zdržali in ostali zvesti, tako kakor so naši bratje in sestre, ki so v prvem stoletju zbežali iz Judeje. Zato je odločitev, ali ostati samski, se poročiti ali imeti otroke, vredna tehtnega premisleka. (Beri Matej 24:17, 18.)

6. Komu lahko koristi premišljevanje o zapovedi, ki jo je Bog dal Jeremiju?

⁶ Kakšen pomen pa ima za nas to, da je Bog zapovedal Jeremiju, naj se ne poroči in naj nima otrok? Nekateri današnji zvestovdani kristjani so bodisi neporočeni bodisi brez otrok. Kaj bi se oni lahko naučili iz Jeremijevega primera? In zakaj naj bi bili celo kristjani, ki so poročeni in imajo otroke, pozorni na to značilnost Jeremijevega življenja?

7. O čem naj bi razmislili glede na to, da je bilo Jeremiju zapovedano, naj nima otrok?

⁷ Razmislimo najprej o tem, da Jeremija ni smel imeti otrok. Jezus svojim sledilcem ni prepovedal imeti otrok. Vendar je treba omeniti, da je rekel, da bo »gorje« nosečim in doječim, ko bo Jeruzalem v letih 66–70 n. št. doletela stiska. Glede na njihovo stanje je bil ta čas zanje še posebej težek. (Mat. 24:19) Pred nami pa je še večja stiska. To naj bi dalo misliti poročenim kristjanom, ki se odločajo, ali naj imajo otroke ali ne. Gotovo se strinjaš, da se je vse težje in težje spoprijemati s temi kritičnimi časi. Poleg tega starši priznavajo, da je zelo težko vzgojiti otroke tako, da bodo med koncem te stvarnosti ostali na poti v življenje. Resda se mora vsak par sam zase odločiti, ali bo imel otroke, vendar je o Jeremijevem primeru vredno razmisliti. Kako pa je z Božjo zapovedjo, naj se Jeremija niti ne poroči?

JEREMIJEVA SAMSKOST – KAJ SE NAUČIMO IZ TEGA?

8. Zakaj lahko rečemo, da se ni treba poročiti, da bi ugajali Bogu?

⁸ Ko je Bog naročil Jeremiju, naj se ne poroči, s tem ni vpeljal pravila, po katerem bi se morali ravnati vsi njegovi služabniki. Zakonska skupnost je nekaj dobrega. Jehova jo je vpeljal, zato da bi poselil zemljo in dal človeku vir obilnega zadovoljstva in veselja. (Preg. 5:18) Kljub temu vsi niso bili poročeni. Med Božjim ljudstvom je takrat, ko je Jeremija prerokoval, morda bilo nekaj evnuhov.b Poleg tega si lahko prepričan, da so bili nekateri Izraelci ovdoveli. Torej Jeremija ni bil edini pravi častilec, ki je bil brez zakonskega tovariša. Seveda je imel razlog, zakaj se ni poročil, in tudi nekateri današnji kristjani ga imajo.

9. O katerih navdihnjenih nasvetih, povezanih s poroko, naj bi resno razmislili?

⁹ Mnogi kristjani se poročijo, toda ne vsi. Gotovo veš, da se Jezus ni poročil. Poleg tega je rekel, da bodo nekateri njegovi učenci imeli takšen dar, da bodo v svojem umu in srcu pripravljeni biti samski. Tiste, ki so bili pripravljeni tako živeti, je spodbujal, naj to storijo. (Beri Matej 19:11, 12.) Zato bi bilo prav tistega, ki se je odločil za samskost, zato da bi lahko naredil več v Božji službi, pohvaliti, ne pa ga dražiti. Res je, da so nekateri kristjani vsaj trenutno samski zaradi okoliščin. Na primer, morda še niso našli primernega zakonca med kristjani in so hvalevredno odločeni upoštevati Božje merilo, naj se poročimo »samo v Gospodu«. (1. Kor. 7:39) Seveda so nekateri Božji služabniki ovdoveli in so zaradi tega sami.c Samski ne bi smeli nikoli pozabiti, da se Bog (pa tudi Jezus) že od nekdaj zanima za takšne posameznike. (Jer. 22:3; beri 1. Korinčanom 7:8, 9.)

10., 11. a) Kaj je pomagalo Jeremiju, da je ostal samski in ohranil veselje? b) Kako novodobne izkušnje potrjujejo, da lahko imajo neporočeni izpolnjeno življenje?

¹⁰ Zaradi tega je lahko Jeremija, medtem ko je vztrajal v samskosti, našel oporo pri Bogu. V kakšnem smislu? No, spomni se, da je bila Jehovova beseda Jeremiju v veselje. V desetletjih, ko se je osredotočal na službo, ki mu jo je zaupal Bog, mu je bila vir moči in tolažbe. Poleg tega se je skrbno ogibal družbe tistih, ki bi se mu utegnili posmehovati zaradi samskosti. Raje je sedel »sam zase«, kot pa s tistimi, ki so to radi počeli. (Beri Jeremija 15:17.)

¹¹ Mnogi samski kristjani – moški in ženske, najsibo mlajši ali pa že v letih – posnemajo Jeremijev dobri zgled. Izkušnje so pokazale, kako zelo koristno je, da se povsem posvetijo Božji službi – da veliko sodelujejo pri koristnih duhovnih dejavnostih. Na primer, neka samska Priča, ki služi v kitajsko govoreči občini, opaža: »Pioniranje mi usmerja življenje. Sem zelo zaposlena in aktivna, zato nisem nikoli osamljena. Na koncu vsakega dne sem zadovoljna, ker vidim, da z oznanjevanjem resnično pomagam drugim. To me navdaja z velikim veseljem.« Druga pionirka, ki je stara 38 let, pravi: »Mislim, da je skrivnost sreče v tem, da je človek zmožen videti pozitivno stran vsakršnih okoliščin, v katerih se znajde.« Neporočena kristjanka z juga Evrope je odkrito pripomnila: »Moje življenje se morda ni obrnilo tako, kakor sem načrtovala, vendar sem srečna in bom tudi v prihodnje.«

12., 13. a) Kakšen je realističen pogled na samskost in zakonsko zvezo? b) Katero dejstvo glede samskosti podkrepijo Pavlovo življenje in nasveti?

¹² Ali je Jeremija morda kdaj razmišljal, da se njegovo življenje ni izteklo tako, kot je načrtoval, ko je odraščal? Morda je modro sprevidel, da to velja tudi za mnoge, ki so se poročili in so dobili otroke. Pionirka iz Španije je povedala, kaj je sama opazila: »Poznam nekatere poročene, ki so srečni, pa tudi takšne, ki so nesrečni. Zato sem prepričana, da moja sreča ni odvisna od tega, ali se bom v prihodnosti poročila ali ne.« Nedvomno Jeremijeva življenjska zgodba – le ena od tisočih – dokazuje, da ima lahko nekdo, ki je samski, izpolnjeno, zadovoljujoče in srečno življenje. To še dodatno potrdi zgled apostola Pavla, ki je napisal: »Neporočenim in vdovam pa pravim, da je dobro, če ostanejo takšni, kakršen sem jaz.« (1. Kor. 7:8) Pavel je bil morda vdovec. Najsibo da je to res ali ne, takrat, ko se je tako veliko razdajal v misijonarski službi, ni imel žene. (1. Kor. 9:5) Mar ni razumno skleniti, da mu je bila samskost v prednost? Tako je lahko služil »Gospodu [. . .] stalno in nemoteno«, s čimer je dosegel mnogo dobrega. (1. Kor. 7:35)

¹³ Pavel je po navdihnjenju dodal še nekaj: »Takšni, ki se poročijo, [bodo] v sebi doživljali stisko.« Bog ga je vodil, da je zapisal naslednjo pomembno resnico: »Če pa je kdo trden v svojem srcu, [. . .] da bo ostal neporočen, bo storil dobro. Torej tudi ta, ki se odreče svojemu devištvu in se poroči, stori dobro, toda ta, ki se mu ne odreče in se ne poroči, stori bolje.« (1. Kor. 7:28, 37, 38) Jeremija ni nikoli prebral teh besed, vendar njegovo desetletja dolgo vztrajanje v samskosti dokazuje, da samskost ni ovira, ki bi nekomu preprečevala, da bi imel izpolnjeno življenje v službi Bogu. Pravzaprav lahko veliko prispeva k zelo smiselnemu življenju, osredotočenemu na pravo čaščenje. Sicer poročen kralj Zedekija ni poslušal Jeremijevega nasveta in je zato izgubil življenje, medtem ko je neporočeni prerok ravnal tako, da je ostal pri življenju.

POŽIVI DRUGE, IN BOŠ POŽIVLJEN

14. Kaj lahko iz odnosa med Akvilovo družino in Pavlom spoznamo glede tega, v kakšnem odnosu so lahko krščanske družine in samski kristjani?

¹⁴ Kot smo omenili že prej, se je večina moških in žensk v Jeremijevih dneh poročila in imela družino. Podobno je bilo, ko je živel Pavel. Nedvomno večina kristjanov, ki je imela družino, ni mogla tako kot Pavel služiti v tujini, vseeno pa so lahko veliko naredili tam, kjer so živeli. To je med drugim pomenilo, da so bili v oporo neporočenim bratom in sestram. Spomni se, da sta Akvila in Priskila sprejela Pavla v svoj dom, ko je ta prišel v Korint, in da so skupaj izdelovali šotore. Toda to ni bilo vse. Pavla je prijateljstvo, ki mu ga je nudila Akvilova družina, gotovo poživilo. Samo pomisli na prijetne skupne obede in na druge priložnosti, ko so se lahko prijateljsko družili. Ali je imel Jeremija podobne priložnosti, da je užival v takšnem druženju? Resda je bil samski, zato da bi se posvetil Božji službi, vendar ne smemo misliti, da je bil puščavnik. Možno je, da je prijateljeval z družinami predanih Božjih služabnikov, morda z Baruhovo, Ebed Melehovo ali še s katero drugo. (Rim. 16:3; beri Apostolska dela 18:1–3.)

15. Kako so lahko krščanske družine v veliko pomoč neporočenim kristjanom?

¹⁵ Danes samskim kristjanom podobno koristi prijetna družba, v kakršni je užival Pavel, ko je bil skupaj z Akvilovo družino. Ali se, če imaš družino, trudiš vabiti v svojo družbo tiste, ki so neporočeni? Neka sestra se je takole izpovedala: »Zapustila sem svet in se ne želim vrniti nazaj. Vendar pa še vedno potrebujem občutek, da je drugim mar zame in da me imajo radi. Molim k Jehovu, da bi nam, samskim kristjanom, priskrbel dodatno duhovno hrano in spodbude. Nismo nevidni in prav vsi ne hrepenimo po tem, da bi se poročili. Vendar je nekako videti, da smo prepuščeni samim sebi. Seveda se lahko vedno obrnemo na Jehova, toda ali lahko takrat, ko potrebujemo človeško bližino, najdemo odprta ušesa med našo duhovno družino?« Tisoče samskih bratov in sester lahko iskreno pritrdi na to vprašanje. V svoji občini čutijo takšno človeško bližino. V njihovem krogu prijateljev niso samo bratje in sestre istih let. Ker uživajo v družbi, radi prijateljujejo z različno starimi sokristjani, tako s starejšimi kot z mlajšimi iz krščanskih družin.

16. Kaj preprostega lahko narediš, da bi bil v poživitev neporočenim kristjanom v svoji občini?

¹⁶ Z nekoliko načrtovanja si lahko samskim vir poživitve, tako da jih včasih povabiš, naj se tebi in tvoji družini pridružijo pri kakšnih dejavnostih, na primer pri družinskem čaščenju. Če kot družina povabite k sebi na obed kakšnega neporočenega brata ali sestro, je to lahko priložnost za kaj več kot le za dober obrok. Ali bi lahko prevzel pobudo in se dogovoril s kakšnim samskim, da gresta skupaj na oznanjevanje? Kaj pa, če bi samskega kristjana povabil, da bi se tebi in tvoji družini pridružil pri kakšnih vzdrževalnih delih v kraljestveni dvorani, za katera ste se javili, ali pa da bi se vam občasno pridružil pri nakupovanju? Nekatere družine povabijo ovdovele kristjane ali pa samske pionirje, da skupaj z njimi potujejo na zborovanje ali pa da se jim pridružijo na dopustu. Takšno druženje je za vse poživljajoče.

17.–19. a) Zakaj je potrebno, da so otroci ljubeči in uravnovešeni, ko se med seboj dogovarjajo o skrbi za ostarele ali bolne starše? b) Kaj koristnega se lahko naučimo iz tega, da je Jezus poskrbel za svojo mater?

¹⁷ Razmislimo o še enem področju, povezanem z neporočenimi kristjani – o negovanju ostarelih staršev. V Jezusovih dneh so se nekateri ugledni Judje spretno izognili skrbi za svojega očeta in mater. Trdili so, da ima izpolnjevanje obveznosti, ki so si jih v zvezi s čaščenjem naložili sami, prednost pred obveznostmi, ki jim jih je glede staršev dal Bog. (Mar. 7:9–13) V krščanskih družinah ne bi smelo prihajati do tega. (1. Tim. 5:3–8)

¹⁸ Kaj pa takrat, ko imajo ostareli starši več krščanskih otrok? Če je eden od njih neporočen, ali to avtomatično pomeni, da je predvsem on tisti, ki mora skrbeti za starše? Neka sestra z Japonske piše: »Rada bi se poročila, toda ker sem dolžna skrbeti za starše, nimam možnosti za poroko. Prepričana sem, da Jehova razume, kako stresno je skrbeti za starše in kakšno bolečino samski včasih čutimo v srcu.« Ali je možno, da ima poročene brate in sestre, ki so se odločili, da mora ona skrbeti za starše, ne da bi se o tem posvetovali z njo? V takšnih primerih se lahko spomnimo, da je Jeremija imel brate, ki z njim niso ravnali pošteno. (Beri Jeremija 12:6.)

¹⁹ Jehova razume samske in sočustvuje s tistimi, ki so v težkih okoliščinah. (Ps. 103:11–14) Vendar pa ostareli ali bolni starši niso starši samo tistih svojih otrok, ki so neporočeni. Res je, da so nekateri njihovi otroci morda poročeni in imajo že svoje otroke. Vendar se s tem naravne vezi s starši ne pretrgajo niti niso zaradi tega osvobojeni krščanske dolžnosti, da pomagajo, ko je to potrebno. Spomnimo se, da se je Jezus, ko je visel na kolu in se mu je bližala smrt, čutil odgovornega za svojo mater in je poskrbel zanjo. (Jan. 19:25–27) Biblija ne daje podrobnih navodil glede sodelovanja pri skrbi za ostarele ali bolne starše niti ne namiguje, da so neporočeni otroci avtomatično bolj dolžni skrbeti zanje. Po zgledu Jezusa, ki je poskrbel za svojo mater, se je treba o podrobnostih v zvezi s tem občutljivim področjem dogovoriti, pri tem pa bi vsi vpleteni morali biti razumni in uvidevni drug do drugega.

20. Kako gledaš na druženje z neporočenimi v svoji občini?

²⁰ Jeremija je po navdihnjenju napovedal: »Ne bodo več učili vsak svojega bližnjega in vsak svojega brata ‚Spoznajte Jehova!‘, ker me bodo poznali vsi.« (Jer. 31:34) Gledano v širšem smislu, danes uživamo takšno izredno tovarištvo v krščanski občini, med drugim tudi s samskimi brati in sestrami. Nedvomno si vsi želimo, da bi si bili z neporočenimi v medsebojno poživitev in da bi ti ostali na poti v življenje.