»Poslušaj, prosim, Jehovov glas«

1., 2. Kakšno stališče imajo pogosto tisti, ki hodijo po »poti, po kateri gre večina«, in zakaj bi moral biti ti drugačen?

UBOGLJIVOST dandanes ni v modi. Mnogi ne upoštevajo niti splošnih smernic, kot je na primer »Delaj to, kar je prav«. Njihovo miselnost bi lahko strnili v geslo »Delaj, kar se ti zahoče« ali pa »Naredi, kar te je volja, samo da te ne zalotijo«. To lahko vidiš, ko vozniki ne upoštevajo prometne signalizacije, ko vlagatelji kršijo finančne predpise in ko visoki vladni uradniki prestopajo zakone, ki so jih morda sami pomagali oblikovati. Takšno dirjanje po »poti, po kateri gre večina«, čeprav je ta napačna in škodljiva, je bilo običajno tudi v Jeremijevih dneh. (Jer. 8:6)

² Gotovo se zavedaš, da tisti, ki želijo, da bi jim bil Vsemogočni Bog naklonjen, ne smejo kar hoditi po »poti, po kateri gre večina«. Zanimivo je, da je Jeremija opozoril na razliko med tistimi, ki niso »poslušali glasu Jehova«, in tistimi, ki so ga želeli poslušati. (Jer. 3:25; 7:28; 26:13; 38:20; 43:4, 7) Vsak od nas bi se moral glede tega preiskati in ugotoviti, na kateri strani je. Zakaj? Satanovi napadi na značajnost pravih častilcev postajajo vedno bolj neusmiljeni. Satan je podoben kači, ki tiho preži na svoj plen, nato pa ga nenadoma napade in ga s svojim strupenim ugrizom lahko tudi pokonča. Če smo odločeni ubogati Jehovov glas, nam to pomaga, da se odmaknemo od strupnikov te kače. Toda kako lahko postanemo še trdneje odločeni ubogati Jehova? Pri tem nam lahko pomaga to, kar je pisal Jeremija.

TISTI, KATEREGA SMO DOLŽNI UBOGATI

3. Zakaj si Jehova zasluži, da smo mu poslušni?

³ Zakaj si Jehova zasluži, da ga v vsem ubogamo? Jeremija nam razkrije enega od razlogov, ko zanj pravi, da je »s svojo močjo naredil zemljo« in »s svojo modrostjo [. . .] utrdil rodovitna tla«. (Jer. 10:12) Jehova je tudi Vrhovni vladar vsega vesolja. Njega bi se morali bati bolj od vseh drugih vladarjev. Ima absolutno pravico zahtevati od nas, da se podrejamo njegovim modrim zapovedim, ki so pravzaprav v naše trajno dobro. (Jer. 10:6, 7)

4., 5. a) Katero resnico so Judje spoznali v obdobjih, ko je deželo zajela suša? b) Kako so prebivalci Judovega zapravljali »živo vodo«, ki je prihajala od Jehova? c) Kako lahko piješ »živo vodo«, s katero nas oskrbuje Bog?

⁴ Jehova pa ni samo Vesoljni vladar, ampak je tudi Tisti, ki ohranja življenje – naše življenje. To je na pretresljiv način postalo jasno Judom v Jeremijevih dneh. Egiptovska dežela je bila odvisna predvsem od vode iz reke Nil, v Obljubljeni deželi pa je bil položaj drugačen. Tu je bilo Božje ljudstvo večinoma odvisno od deževnih obdobij, med katerimi so imeli navado shranjevati deževnico v podzemnih vodnih zbiralnikih. (5. Mojz. 11:13–17) Samo Jehova je lahko poslal dež, ki bi namočil zemljo, tako da bi ta obrodila. Po drugi strani pa jim je lahko potrebni dež tudi odrekel. Zato so v Jeremijevih dneh neposlušni Judje večkrat zapored doživeli pogubna sušna obdobja, ki so pustila polja in vinograde izsušene, vodnjake in zbiralnike pa prazne. (Jer. 3:3; 5:24; 12:4; 14:1–4, 22; 23:10)

⁵ Ti Judje so sicer cenili dobesedno vodo, vendar so zavračali »živo vodo«, s katero jih je Jehova bogato oskrboval. To so delali tako, da so namerno kršili Božjo postavo in da so se zanašali na svoja zavezništva z okoliškimi narodi. Judje so morali prenašati posledice svojega ravnanja podobno kot tisti, ki vodo, ko je je malo, zlijejo v vodnjak, ki je razpokan in ki ne drži vode. (Beri Jeremija 2:13; 17:13.) Gotovo je pametno, da jih v tem ne posnemamo, saj bi si tako nakopali veliko nesrečo. Jehova nas tudi danes oskrbuje z obiljem smernic, ki izhajajo iz njegove navdihnjene Besede. Jasno je, da nam ta »živa voda« koristi samo, če jo redno preučujemo in si prizadevamo živeti po njej.

6. a) Opiši, kako je kralj Zedekija gledal na poslušnost Jehovu. b) Kaj misliš, zakaj kralj ni bil moder?

⁶ Ko se je bližal Božji dan obračuna s prebivalci Judovega, je poslušnost postajala vse pomembnejša. Če so posamezni Judje želeli Jehovovo naklonjenost in zaščito, so se morali pokesati in ga pričeti ubogati. Pred to odločitvijo je bil tudi kralj Zedekija. Ni bil dovolj odločen delati, kar je prav. Ko so mu njegovi podrejeni rekli, da hočejo Jeremija mrtvega, se jim ni upal upreti. Kot smo izvedeli v prejšnjem poglavju, je prerok kljub poskusom, da bi ga ubili, ostal živ, ker mu je na pomoč priskočil Ebed Meleh. Kasneje je kralja spodbujal: »Poslušaj, prosim, Jehovov glas.« (Beri Jeremija 38:4–6, 20.) Očitno se je kralj za svoje lastno dobro moral odločiti, ali bo ubogal Boga ali ne.

BREZ ODLAŠANJA UBOGAJ JEHOVA

7. Omeni nekaj okoliščin, ki bi lahko preizkusile tvojo poslušnost.

⁷ Poslušnost je danes prav tako pomembna, kot je bila v Jeremijevih dneh. Kako trdno si odločen ubogati Jehova? Če bi se ti nepričakovano odprla kakšna pornografska spletna stran, ali bi kar gledal ali pa bi zavrnil skušnjavo in brž zaprl to stran? Kaj pa, če bi te kakšen nevernik iz službe ali iz šole povabil na zmenek? Ali bi bil dovolj trden, da bi povabilo zavrnil? Kako pa je z literaturo odpadnikov in njihovimi spletnimi stranmi? Ali te mika pokukati, kaj pišejo, ali pa se ti to upira? V teh in tudi drugih okoliščinah nikar ne pozabi besed iz Jeremija 38:20.

8., 9. a) Zakaj je modro poslušati, ko si starešine prizadevajo, da bi ti pomagali? b) Kako naj bi gledal na nasvet, ki si ga morda že večkrat dobil od starešin?

⁸ Jehova je Jeremija pogosto pošiljal k svojemu ljudstvu s prošnjami, kot je tale: »Odvrnite se, prosim, vsak od svoje hudobne poti, popravite svoje poti in svoja dejanja.« (Jer. 7:3; 18:11; 25:5; beri Jeremija 35:15.) Podobno temu si danes krščanski starešine po najboljših zmožnostih prizadevajo pomagati sovernikom, ko so ti v duhovni nevarnosti. Če ti kdaj starešine svetujejo, da bi se bilo dobro ogniti kakšne nemodre ali napačne poti, jih poslušaj. Njihov cilj je takšen kot Jeremijev.

⁹ Morda bo potrebno, da te starešine spomnijo na svetopisemska načela, o katerih so že govorili s teboj. Imej v mislih, da ponoviti nasvet ni nikoli enostavno, vendar je to še veliko težje, če ima tisti, ki potrebuje pomoč, takšno stališče kot številni Judje, ki so slišali Jeremija. Ko si starešine vedno znova prizadevajo, da bi ti pomagali, skušaj na to gledati kot na izraz Jehovove ljubezni. Upoštevaj tudi, da Jeremiju ne bi bilo treba ponavljati svaril, če bi se ljudje ustrezno odzvali. Da, če nočeš istega nasveta slišati vedno znova, ga upoštevaj že prvič.

JEHOVA JE VOLJAN ODPUSTITI, VENDAR NE KAR AVTOMATIČNO

10. Zakaj Jehova ne odpusti grehov kar avtomatično?

¹⁰ Ne glede na to, kako močno si prizadevamo, v tej stvarnosti ne moremo popolnoma ubogati Jehova. Zato smo mu hvaležni, da nam je pripravljen odpustiti naše spodrsljaje. Vseeno pa grehov ne odpušča kar avtomatično. Zakaj ne? Ker se mu greh studi. (Iza. 59:2) Zato se hoče prepričati, da smo res vredni njegovega odpuščanja.

11. Zakaj ni mogoče ubežati posledicam grehov, storjenih na skrivaj?

¹¹ Kot smo že omenili, mnogi Judje v Jeremijevem času nikakor niso hoteli ubogati Boga, s tem pa so zlorabljali njegovo potrpežljivost in usmiljenje. Ali bi to lahko postalo značilno tudi za koga od današnjih Božjih služabnikov? Da, če se posameznik ne bi menil za Jehovove opomine in bi pričel grešiti. Včasih se to zgodi na očeh vseh, na primer takrat, ko kdo sklene zakonsko zvezo, čeprav eden od partnerjev ali pa oba s svetopisemskega stališča nista prosta za poroko. Toda tudi če greh ni očiten drugim ljudem, je tisti, ki ni poslušen Jehovu, ubral nevarno pot. Nekdo, ki živi dvojno življenje, si morda misli: Saj ne bo nihče izvedel. Vendar je resnica ta, da Bog gleda v um in srce in lahko vidi, kaj se dogaja za zaprtimi vrati. (Beri Jeremija 32:19.) Kaj bi moral narediti tisti, ki je bil neposlušen Bogu?

12. Kaj morajo starešine včasih narediti, da bi zaščitili občino?

¹² Mnogi Judje so s prezirom zavračali pomoč, ki jim jo je Jehova vedno znova ponujal po Jeremiju. Podobno se danes lahko zgodi, da se nekdo, ki je resno grešil, ne kesa in zavrača pomoč starešin. V tem primeru morajo starešine, kot jim naroča Sveto pismo, zaščititi občino tako, da grešnika izobčijo. (1. Kor. 5:11–13; glej okvir »Življenje brez postave« na 73. strani.) Toda ali to pomeni, da za takšnega ni več nobenega upanja, da bi si lahko znova pridobil Jehovovo naklonjenost? Ne. Izraelci so bili dolga leta uporni, pa vendar jim je Bog rekel: »Vrnite se, odpadniški sinovi! Ozdravil bom vaše odpadništvo.« (Jer. 3:22)a Jehova vabi grešnike, naj se vrnejo k njemu. Pravzaprav jim to naroča.

UBOGAJ JEHOVA, TAKO DA SE VRNEŠ K NJEMU

13. Česa se mora zavedati posameznik, ki se želi vrniti k Jehovu?

¹³ Če se hoče posameznik vrniti k Bogu, se mora, kot je nakazal Jeremija, vprašati »Kaj sem storil?«. Nato naj bi se v luči svetopisemskih meril preiskal in sprejel pošten odgovor, ki mu ga na to vprašanje daje Biblija. V Jeremijevih dneh so se neskesani Judje izmikali temu vprašanju. Niso hoteli priznati, kako zelo so grešili, zato jim Jehova ni odpustil oziroma jim ni mogel odpustiti. (Beri Jeremija 8:6.) Kdor se iskreno kesa svojih grehov, pa se nasprotno zaveda, da je z neposlušnostjo Jehovu osramotil Božje ime in krščansko občino. Če je morda prizadel nedolžne, je zaradi tega tudi zelo žalosten. Zavedati bi se moral, da bo njegova prošnja za odpuščanje imela težo pred Jehovom šele, ko bo priznal vse posledice svojega napačnega ravnanja. Vendar pa je za to, da bi si pridobil Božjo naklonjenost, potrebno še več.

14. Kako se posameznik vrne k Jehovu? (Omeni tudi to, kar piše v okvirju »Kaj je kesanje?«.)

¹⁴ Posameznik, ki se zares kesa, preišče svoje motive, želje in navade. (Beri Žalostinke 3:40, 41.) Pri tem se osredotoči na tista področja v svojem življenju, na katerih je šibek, na primer na prijateljstva z nasprotnim spolom, pitje alkohola, kajenje, uporabo interneta ali poslovne stike. Kakor gospodinja zdrgne celo skrite kotičke svoje kuhinje, zato da bi bil njen dom čist in snažen, tako bi si skesani posameznik moral močno prizadevati, da postanejo njegove misli in dejanja, ki jih počne v svoji zasebnosti, čista. K Jehovu se mora vrniti tako, da izpolnjuje njegove zahteve in se podredi njegovim merilom. Nekateri Judje v Jeremijevih dneh so se k Jehovu vrnili »samo na videz«. Hlinili so, da jim je žal, vendar niso spremenili ne svojega srca ne življenja. (Jer. 3:10) V nasprotju z njimi tisti, ki iskreno prosi za odpuščanje, ne skuša pretentati Jehova in njegove občine. Ne gre mu za to, da bi si rešil ugled ali da bi se znova lahko družil s sorodniki in drugimi, ki so v resnici, ampak želi povsem narediti konec storjenim grehom in biti vreden Božjega odpuščanja in naklonjenosti.

15. Kakšne so molitve posameznika, ki se zares kesa?

¹⁵ Molitev je bistveni del kesanja. V starih časih ni bilo nič nenavadnega, če so ljudje med molitvijo povzdignili roke proti nebu. Danes skesani grešnik med molitvijo povzdigne k Bogu, kot se je izrazil Jeremija, »svoje srce in svoje roke«. (Žal. 3:41, 42) Obžalovanje ga žene, da ravna v skladu s svojo prošnjo za odpuščanje. Njegove molitve so iskrene in izvirajo iz srca.

16. Zakaj se je pametno vrniti k Bogu?

¹⁶ Nedvomno se zavedaš, da mora grešnik, ki resnično priznava svoje spodrsljaje, morda premagati svoj ponos. Toda ključno je naslednje dejstvo: Jehova hoče, da se grešniki vrnejo k njemu. Ko vidi, da se človek v svojem srcu pristno kesa, se odzove njegovo lastno srce. Takrat v svoji »notranjosti drhti« od nežnih čustev, saj hoče odpustiti vsem, ki se kesajo svojih grehov, tako kot je odpustil Izraelcem, ki so se vrnili iz pregnanstva. (Jer. 31:20) Kako pomirjujoče je vedeti, da Bog tistim, ki ga ubogajo, obljublja mir in upanje! (Jer. 29:11–14) Znova lahko najdejo mesto med njegovimi predanimi služabniki.

UBOGLJIVOST TI JE LAHKO V ZAŠČITO

17., 18. a) Kdo so bili Rehabovci? b) Po čem so Rehabovci znani, kot je prikazano na 77. strani?

¹⁷ Biti poslušen Jehovu v vsem je najvarnejša pot. To lahko vidimo iz zgleda Rehabovcev v Jeremijevih dneh. Dobrih dvesto let prej jim je njihov praoče, Kenejec Jonadab, ki se je zvestovdano postavil na Jehujevo stran, naložil nekaj omejitev. Med drugim jim je prepovedal piti vino. Jonadab je bil že dolgo mrtev, toda Rehabovci so ga še vedno ubogali. Jeremija jih je hotel preizkusiti, zato jih je odpeljal v eno od jedilnic v templju in pred njih postavil vino. Rekel jim je, naj pijejo, toda odvrnili so mu: »Ne bomo pili vina.« (Jer. 35:1–10)

¹⁸ Rehabovcem je bilo pomembno, da ubogajo svojega davno preminulega prednika. Koliko bolj zavzeto bi potem morali pravi častilci ubogati zapovedi živega Boga. To, da so bili Rehabovci odločeni ubogati, je naredilo vtis na Jehova, in v tem pogledu so se jasno razlikovali od neposlušnih Judov. Bog je Rehabovcem obljubil, da bodo obvarovani pred prihajajočo nesrečo. Ali ni glede na pouk, ki ga dobimo iz tega, razumno sklepati, da bo Jehova tiste, ki so mu v vsem poslušni, med veliko stisko zagotovo zaščitil? (Beri Jeremija 35:19.)

TISTI, KI UBOGAJO JEHOVA, NISO SAMI

19. Kako te lahko Bog zaščiti, če ga ubogaš?

¹⁹ Ne bi smeli misliti, da je Bog ščitil svoje ljudstvo samo v preteklosti. Jehova še danes ščiti poslušne pred duhovno nevarnostjo. Kot je visoko obzidje včasih varovalo mesta pred napadalci, tako Božji zakon varuje tiste, ki ga preučujejo in se ves čas ravnajo po njem. Ali boš ostal znotraj varovalnega obzidja, znotraj Božjih moralnih meril? Če boš, si lahko prepričan, da se ti bo dobro godilo. (Jer. 7:23) To dejstvo potrjujejo številna doživetja. (Glej okvir »Poslušnost Jehovu nam je v zaščito«.)

20., 21. a) O čem si lahko prepričan, medtem ko služiš Jehovu? b) Kako se je kralj Jojakim odzval na Božje sporočilo, ki ga je dobil po Jeremiju?

²⁰ Zaradi nasprotnikov, pa naj so to tvoji družinski člani, sodelavci, sošolci ali ljudje na oblasti, je služenje Bogu pravi izziv. Toda prepričan si lahko, da ti bo Jehova, če ga boš vedno in v vsem ubogal, stal ob strani tudi v najtežjih okoliščinah. Ne pozabi, da je Bog obljubil Jeremiju, da ga bo podpiral tudi, ko se bo srečeval s hudim nasprotovanjem, in to je tudi naredil. (Beri Jeremija 1:17–19.) En primer tega, da je Bog neizpodbitno podpiral Jeremija, najdemo v dneh kralja Jojakima.

²¹ Le malokateri izraelski kralj je tako srdito nasprotoval Božjim zastopnikom kot Jojakim. To lahko vidimo iz primera preroka Urija, Jeremijevega sodobnika. Hudobni kralj Jojakim ga je bil pripravljen zasledovati tudi na tuje ozemlje. Ko so tega Jehovovega preroka privedli nazaj k njemu, ga je dal ubiti. (Jer. 26:20–23) V četrtem letu Jojakimovega vladanja je Jehova zapovedal Jeremiju, naj zapiše vse, kar mu je do takrat povedal, in naj nato to prebere na glas v templju. Ko je Jojakim dobil v roke Jeremijev zvitek, je enemu od svojih dvorjanov naročil, naj mu ga prebere. Še med branjem je kralj rezal zvitek in ga kos za kosom metal v ogenj, čeprav so mu nekateri knezi govoril, naj tega ne dela. Kralj je potem poslal svoje može, da bi Jeremija in Baruha prijeli. Kaj se je zgodilo? »Jehova ju je skrival.« (Jer. 36:1–6; beri Jeremija 36:21–26.) Jehova ni dovolil, da bi Jojakim škodoval tema zvestima možema.

22., 23. Kaj se iz primera neke Priče iz osrednje Azije naučiš o tem, kako Bog podpira svoje služabnike?

²² Jehova lahko, če se mu zdi primerno, obvaruje tudi svoje novodobne služabnike pred nevarnostjo. Toda veliko pogosteje jim daje pogum in modrost, da ga ubogajo in še naprej oznanjujejo dobro novico. Samohranilka, ki ima štiri otroke in jo bomo imenovali Gulistan, je deležna takšne Jehovove podpore. Nekaj časa je bila edina Priča na širšem območju osrednje Azije, kjer oblasti nasprotujejo oznanjevanju Kraljestva. Do najbližje občine ima več kot 400 kilometrov, zato lahko le redko uživa v družbi zrelih sokristjanov. Kljub nasprotovanju in drugim težavam oznanjuje od hiše do hiše in pri tem sreča veliko ljudi, ki jih zanima dobra novica. Glede na nedavno poročilo je vodila biblijske pouke z do 20 ljudmi in skrbela za duhovne potrebe te vse večje skupine Jehovovih ovc.

²³ Bog je tako, kot je pomagal Jeremiju in Pričam, kot je Gulistan, pripravljen pomagati tudi tebi in drugim svojim poslušnim služabnikom. Bodi odločen biti pokoren njemu, ne pa ljudem. Potem ti nasprotovanje in druge ovire ne bodo preprečevale, da bi pred ljudmi na svojem področju javno hvalil edinega pravega Boga. (Jer. 15:20, 21)

24. Kako ti koristi poslušnost?

²⁴ Če živimo neodvisno od našega Stvarnika, v življenju ne moremo okusiti prave sreče in zadovoljstva. (Jer. 10:23) Ali si med obravnavanjem tega, kar je Jeremija pisal o poslušnosti, opazil, da bi na katerem področju v življenju lahko Jehovu pustil, da še bolj usmerja tvoje korake? Če hočemo živeti zares srečno in uspešno, ni druge poti, kot je ta, da upoštevamo njegove zapovedi. »Poslušajte moj glas,« nas spodbuja Jehova, »da se vam bo dobro godilo.« (Jer. 7:23)