»Želim, da moj primer obravnava cesar!«

1., 2. a) V kakšnih okoliščinah je Pavel? b) Katero vprašanje se nam postavlja glede Pavlove želje, da njegov primer obravnava cesar?

PAVEL je še vedno močno zastražen v Cezareji. Ko se je pred dvema letoma vrnil v Judejo, so ga Judje v le nekaj dneh vsaj trikrat poskušali ubiti. (Apd. 21:27–36; 23:10, 12–15, 27) Njegovi sovražniki so bili do zdaj neuspešni, vendar ne odnehajo. Ko Pavel ugotovi, da bi ga lahko poslali nazaj k nasprotnikom, reče upravitelju province Festu: »Želim, da moj primer obravnava cesar!« (Apd. 25:11)

² Ali se je Jehova strinjal s Pavlovo željo, da njegov primer obravnava rimski cesar? Za nas, ki v tem času konca temeljito pričujemo o Božjem kraljestvu, je pomembno vedeti, kakšen je odgovor na to vprašanje. Izvedeti moramo, ali naj se »pri zagovarjanju in pravnem utrjevanju pravice do oznanjevanja dobre novice« zgledujemo po Pavlu. (Fil. 1:7)

»Stojim pred cesarskim sodnim stolom« (Apd. 25:1–12)

3., 4. a) Zakaj so Judje prosili Festa, naj da Pavla prepeljati v Jeruzalem, in kako se je Pavel izognil smrti? b) Kako Jehova podpira svoje novodobne služabnike, podobno kot je podpiral Pavla?

³ Fest je tri dni po tem, ko je prevzel položaj upravitelja v Judeji, šel v Jeruzalem.a Tam je prisluhnil višjim duhovnikom in judovskim vodilnim možem, ki so Pavla obtoževali resnih zločinov. Vedeli so, da se od novega upravitelja pričakuje, da ohrani mir z njimi in vsemi Judi. Zato so ga prosili za uslugo: Pavla naj da prepeljati v Jeruzalem, da bi se mu tam sodilo. Toda ta prošnja je bila samo krinka za njihov hudobni načrt – na poti med Cezarejo in Jeruzalemom so Pavla nameravali ubiti. Fest jih je zavrnil z besedami: »Naj gredo vaši voditelji z menoj [v Cezarejo] in tega človeka tam obtožijo, če je res naredil kaj napačnega.« (Apd. 25:5) Tako se je Pavel spet izognil smrti.

⁴ Jehova je Pavla med vsemi njegovimi preizkušnjami podpiral po Jezusu Kristusu. Spomni se, da je Jezus Pavlu v videnju rekel: »Le pogumno!« (Apd. 23:11) Tudi današnji Božji služabniki se srečujemo z ovirami in grožnjami. Čeprav nas Jehova ne zaščiti pred vsako težavo, nam da modrost in moč, ki ju potrebujemo, da bi zdržali. Vedno se lahko zanašamo na to, da nam bo naš ljubeči Bog priskrbel »moč, ki presega običajno«. (2. Kor. 4:7)

5. Kako je Fest ravnal v Pavlovem primeru?

⁵ Nekaj dni kasneje se je Fest v Cezareji »usedel na sodni stol«.b Pred njim so stali Pavel in njegovi tožniki. Pavel je neutemeljene obtožbe zavrnil z besedami: »Nisem grešil ne proti judovskemu Zakoniku, ne proti templju, ne proti cesarju.« Bil je nedolžen in prav bi bilo, da ga osvobodijo. Kako se bo Fest odločil? Ker se je želel prikupiti Judom, je Pavla vprašal: »Ali želiš, da gremo v Jeruzalem, da se ti sodi tam v moji navzočnosti?« (Apd. 25:6–9) Kakšen absurden predlog! Če bi Pavla poslali nazaj v Jeruzalem, bi njegovi tožniki postali njegovi sodniki in gotovo bi ga obsodili na smrt. V tem primeru je Fest dal političnim koristim prednost pred pravico. Eden od prejšnjih upraviteljev province, Poncij Pilat, je podobno ravnal, ko je šlo za Jezusa. (Jan. 19:12–16) Tudi danes se lahko zgodi, da sodniki podležejo političnemu pritisku. Zato nas ne bi smelo presenetiti, ko sodišča v primerih, povezanih z Božjim ljudstvom, odločijo v nasprotju z dokazi.

6., 7. Zakaj je Pavel želel, da njegov primer obravnava cesar, in kakšen zgled je s tem dal pravim kristjanom danes?

⁶ Pavel bi se zaradi Festove želje, da ugodi Judom, lahko znašel v smrtni nevarnosti. Zato je izkoristil pravico, ki mu je pripadala kot rimskemu državljanu. Festu je rekel: »Stojim pred cesarskim sodnim stolom in tu bi se mi moralo soditi. Judom nisem naredil nič slabega, kar tudi tebi postaja vse bolj jasno. [...] Želim, da moj primer obravnava cesar!« Ko je človek izrazil željo, da njegov primer obravnava cesar, se tega navadno ni dalo več spremeniti. Fest je to poudaril, ko je rekel: »Želel si, da tvoj primer obravnava cesar, zato boš šel k cesarju.« (Apd. 25:10–12) Pavel je s pritožbo na višjo pravno avtoriteto dal zgled tudi nam danes. Ko skušajo nasprotniki »v imenu zakona« ustvarjati težave, Jehovove priče zagovarjamo pravico do oznanjevanja dobre novice s pravnimi sredstvi, ki so nam na voljo.c (Ps. 94:20)

⁷ Tako je Pavel potem, ko je bil več kot dve leti v ječi zaradi zločinov, ki jih ni zagrešil, dobil priložnost, da svoj primer predloži cesarju v Rimu. Toda pred odhodom ga je hotel videti še en vladar.

»Sporočilo [...] sem ubogal« (Apd. 25:13–26:23)

8., 9. Zakaj je kralj Agripa prišel na obisk v Cezarejo?

⁸ Nekaj dni po tem, ko je Pavel želel, da njegov primer obravnava cesar, sta k Festu »na vljudnostni obisk« prišla kralj Agripa in njegova sestra Berenika.d V rimskih časih je bilo običajno, da so uradniki obiskali nove upravitelje provinc. Agripa je s tem, da je čestital Festu za novi položaj, nedvomno skušal utrditi politične in prijateljske vezi, ki bi mu v prihodnosti lahko koristile. (Apd. 25:13)

⁹ Ko je Fest kralju Agripu pripovedoval o Pavlu, je kralja ta primer začel zelo zanimati. Zato sta se naslednji dan usedla na sodni stol, da bi prisluhnila Pavlu. Toda njuna moč in pompoznost nikakor nista naredili takšnega vtisa kot besede, ki jih je nekaj trenutkov kasneje povedal jetnik, ki je stal pred njima. (Apd. 25:22–27)

10., 11. Kako je Pavel izkazal Agripu spoštovanje in katere podrobnosti iz svoje preteklosti je kralju razkril?

¹⁰ Pavel se je kralju Agripu spoštljivo zahvalil za priložnost, da se zagovarja pred njim, in omenil, da kralj dobro pozna vse običaje in spore med Judi. Nato je opisal svojo preteklost. Rekel je, da je bil farizej, in dodal: »Živel sem skladno s pogledi najstrožje ločine naše vere.« (Apd. 26:5) Zato je pričakoval Mesija. Zdaj ko je bil kristjan, pa je pogumno priznaval, da je ta dolgo pričakovani Mesija Jezus Kristus. Zaradi verovanja, ki je bilo njemu in njegovim tožnikom skupno – in sicer upanja v izpolnitev obljube, ki jo je Bog dal njihovim praočetom – se mu je tistega dne sodilo. Zdaj je Agripa še bolj zanimalo, kaj bo Pavel povedal.e

¹¹ Pavel je tudi omenil, kako kruto je nekoč ravnal s kristjani: »Jaz osebno sem bil nekoč prepričan, da moram z vsemi sredstvi nasprotovati Jezusu Nazaréčanu. [...] Nanje [na Kristusove sledilce] sem bil tako zelo besen, da sem jih preganjal še v drugih mestih.« (Apd. 26:9–11) Pavel ni pretiraval. Mnogi so vedeli, kako nasilno je ravnal s kristjani. (Gal. 1:13, 23) Agripa se je morda spraševal: Le kaj je takšnega človeka navedlo k spremembam?

12., 13. a) Kako je Pavel opisal, zakaj je postal kristjan? b) V kakšnem smislu je Pavel brcal »proti ostnu«?

¹² Pavlove naslednje besede dajo odgovor: »Ob neki priložnosti sem potoval v Damask. Tja sem šel s pooblastilom in po naročilu višjih duhovnikov. Opoldne sem na poti, o kralj, videl svetlobo, ki je bila svetlejša od sončne. Švignila je z neba in obsijala mene in tiste, ki so potovali z menoj. In ko smo vsi popadali po tleh, sem zaslišal glas, ki mi je po hebrejsko rekel: ‚Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Če brcaš proti ostnu, se lahko poškoduješ.‘ Jaz pa sem vprašal: ‚Gospod, kdo si?‘ Gospod je odgovoril: ‚Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.‘«f (Apd. 26:12–15)

¹³ Pred tem nadnaravnim videnjem je Pavel tako rekoč brcal »proti ostnu«. Tako kot se je tovorna žival po nepotrebnem poškodovala, če je brcala proti takšni koničasti palici, si je tudi Pavel z upiranjem Božji volji duhovno škodoval. Ko se je obujeni Jezus temu iskrenemu, vendar očitno zavedenemu moškemu prikazal na poti v Damask, ga je s tem spodbudil, da je spremenil svoje razmišljanje. (Jan. 16:1, 2)

14., 15. Kaj je Pavel povedal glede sprememb, ki jih je naredil v svojem življenju?

¹⁴ Pavel je korenito spremenil svoje življenje. Agripu je rekel: »Sporočilo, ki sem ga prejel v videnju iz nebes, sem ubogal. Zato sem šel ljudem oznanjat, naj se pokesajo in častijo Boga ter svoje kesanje pokažejo z dejanji. To sporočilo sem oznanil najprej v Damasku, nato pa še v Jeruzalemu in po vsej Judeji pa tudi med drugimi narodi.« (Apd. 26:19, 20) Pavel je vsa ta leta izpolnjeval nalogo, ki jo je v videnju dobil od Jezusa Kristusa. Kakšne rezultate je to prineslo? Tisti, ki so se odzvali na Pavlovo oznanjevanje dobre novice, so se pokesali za svoje nemoralno in nepošteno vedenje ter začeli prav častiti Boga. Postali so dobri državljani, ki so spoštovali zakon in red.

¹⁵ Toda Pavlovim judovskim nasprotnikom to ni nič pomenilo. Pavel je rekel: »Zaradi tega so me Judje v templju zgrabili in me skušali ubiti. Toda Bog mi je pomagal, zato še danes pričujem vsem, pa naj so na pomembnem položaju ali niso.« (Apd. 26:21, 22)

16. Kako lahko posnemamo Pavla, ko o svojem verovanju govorimo pred sodniki in vladarji?

¹⁶ Kot pravi kristjani moramo biti »vedno pripravljeni zagovarjati« svojo vero. (1. Pet. 3:15) Ko pred sodniki in vladarji govorimo o svojem verovanju, lahko posnemamo to, kako se je Pavel zagovarjal pred Agripom in Festom. Če jim spoštljivo povemo, kako so svetopisemske resnice izboljšale naše življenje in življenje tistih, ki so se odzvali na naše sporočilo, jim bomo morda segli do srca.

»Še malo, pa bi me pregovoril, da bi postal kristjan« (Apd. 26:24–32)

17. Kako se je Fest odzval na Pavlov zagovor in kakšno podobno stališče opažamo pri ljudeh danes?

¹⁷ Ko sta vladarja poslušala Pavlovo prepričljivo pričevanje, nista mogla ostati ravnodušna. Bodi pozoren, kaj se je zgodilo zatem: »Ko se je Pavel tako zagovarjal, je Fest glasno rekel: ‚Pavel, ti si nor! Od vsega preučevanja se ti je zmešalo!‘« (Apd. 26:24) Iz tega Festovega izbruha lahko sklepamo, da je imel isto stališče, kot ga imajo ljudje danes. Za mnoge so tisti, ki govorijo to, kar Sveto pismo v resnici uči, fanatiki. Posvetno modrim je pogosto težko sprejeti svetopisemski nauk o vstajenju mrtvih.

18. Kaj je Pavel odgovoril Festu in kako se je Agripa odzval na Pavlovo vprašanje?

¹⁸ Pavel je upravitelju odgovoril: »Nisem nor, velespoštovani Fest. Stvari, o katerih govorim, so resnica in imajo smisel. Kralju lahko o teh stvareh govorim brez vsakih zadržkov, saj jih res dobro pozna. [...] Kralj Agrípa, ali verjameš to, kar so napisali preroki? Jaz vem, da verjameš.« Agripa je rekel: »Še malo, pa bi me pregovoril, da bi postal kristjan.« (Apd. 26:25–28) Ne glede na to, ali so bile njegove besede iskrene ali ne, je očitno, da je Pavlovo pričevanje nanj naredilo močan vtis.

19. Kaj sta Fest in Agripa ugotovila glede Pavla?

¹⁹ Agripa in Fest sta potem vstala, kar je pokazalo, da je zasedanja konec. »Ko so odhajali, so se med seboj pogovarjali: ‚Ta človek ne dela nič takega, za kar bi si zaslužil smrt ali ječo.‘ Agrípa je takrat Festu rekel: ‚Tega človeka bi se lahko izpustilo, če ne bi prosil, da njegov primer obravnava cesar.‘« (Apd. 26:31, 32) Vedela sta, da je človek, ki je stal pred njima, nedolžen. Morda sta bila od takrat naprej kristjanom bolj naklonjena.

20. Kaj dobrega je prineslo to, da je Pavel pričeval višjim uradnikom?

²⁰ Videti je, da nobeden od mogočnih vladarjev, omenjenih v tej pripovedi, ni sprejel dobre novice o Božjem kraljestvu. Ali je bilo potem smiselno, da se je apostol Pavel zagovarjal pred njima? Odgovor je pritrdilen. Ker so Pavla »vlekli pred kralje in upravitelje« v Judeji, je lahko pričeval predstavnikom rimske oblasti, do katerih drugače ne bi bilo možno priti. (Luk. 21:12, 13) Poleg tega so Pavlova doživetja in njegova zvestoba v preizkušnjah krepili njegove duhovne brate in sestre. (Fil. 1:12–14)

21. Kaj dobrega lahko prinese to, da vztrajno oznanjujemo?

²¹ Enako je danes. Če kljub preizkušnjam in nasprotovanju vztrajno oznanjujemo, lahko to prinese veliko dobrega. Morda imamo priložnost oznanjevati predstavnikom oblasti, do katerih bi drugače verjetno težko prišli. Če zvesto vztrajamo, smo lahko sokristjanom vir spodbude, tako da bodo še pogumnejši, ko bodo temeljito pričevali o Božjem kraljestvu.