Išči Jehova, tako da mu služiš, kakor on želi

1. Katerih blagoslovov si deležen, ker si del Božjega naroda?

KOLIKŠNO prednost imaš, da poznaš Boga, ki izpolnjuje prerokbe! Tudi zate lahko veljajo besede preroka Ozeja: »S teboj se bom zaročil v zvestobi. In spoznala boš Jehova.« Ozej je napovedal, da bo Božje ljudstvo po vrnitvi iz pregnanstva v Babilonu živelo v varnih, raju podobnih razmerah. Podobno Božji služabniki v sodobnem času uživajo duhovno blaginjo in varnost, v nekem smislu živijo v raju. (Ozej 2:18–20) Kot eden od Bogu posvečenih služabnikov, Jehovovih prič, tudi sam nosiš njegovo ime, in gotovo ga želiš še naprej nositi. (Izaija 43:10, 12; Apostolska dela 15:14)

2., 3. a) Zakaj je Jehova zasovražil čaščenje svojega staroveškega ljudstva? b) Zakaj naj bi premislili o sporočilih, ki so jih zapisali ti preroki?

² V starem veku je bil izraelski narod posvečen Jehovu in on mu je dal zakone in smernice, česar ni doživel noben drug narod. (5. Mojzesova 4:33–35) Toda pred koncem devetega stoletja pr. n. št. so se razmere v Izraelu tako spremenile, da je Bog po preroku Amosu svojemu narodu rekel: »Sovražim vaše praznike, zavrgel sem jih [. . .]. Tudi če mi boste prinašali cele žgalne daritve, mi vaše daritve ne bodo ugajale.« (Amos 5:21, 22) Danes sicer Bog svojim služabnikom ne bo rekel česa takega, toda kako bi se ti počutil, če bi Bog tako ocenil tvojo sveto službo? Ali se lahko vsak od nas iz tega kaj nauči?

³ V tistih dneh je Božji narod trdil, da časti Jehova na njemu sprejemljiv način. Toda mnogi Izraelci so služili poganskim bogovom, kot na primer kanaanskemu Baalu in podobama teleta, ali pa so darovali žrtve na višavah. Klanjali so se vojski nebesnih teles, obenem pa prisegali zvestobo Jehovu. Zato je pravi Bog pošiljal preroke, da so prigovarjali narodu, naj se vrne k njemu, k njegovemu čistemu čaščenju. (2. kraljev 17:7–17; 21:3; Amos 5:26) Jasno je torej, da morajo biti celo posvečeni Božji služabniki pozorni na določena področja v življenju (ravnanje ali pa lastnosti), zato da bi lahko služili Bogu tako, kot to on želi.

»SPOZNANJE O BOGU«

4. Kakšne razmere so vladale v deželi med kraljevanjem Jeroboama II.?

⁴ Pomisli na obdobje, ko so prvi od dvanajsterih prerokov govorili v Božjem imenu. Opozarjali so, da bo desetrodovno Izraelovo kraljestvo doživelo Jehovov dan. Toda takrat je bilo videti, da narod uživa blaginjo. Kot je prerokoval Jona, je kralj Jeroboam II. pridobil nazaj Izraelovo ozemlje, tako da je meja spet segala od severa blizu Damaska, pa vse do Mrtvega morja. (2. kraljev 14:24–27) Čeprav je Jeroboam počel, kar je bilo slabo, je bil Jehova potrpežljiv in ni želel Izraela izbrisati izpod neba. Bog je Izraelcem dal čas, da bi se pokesali – da bi ga iskali in še naprej živeli. (Amos 5:6)

5. Kaj je primanjkovalo Izraelcem, zaradi česar jih je Jehova zavrgel?

⁵ Bogati Izraelci bi lahko čas izkoristili za to, da bi bolje spoznali Jehova in delali, kar mu je po volji. Namesto tega so samozavestno razmišljali: »Nesreča se ne bo približala, ne bo nas dosegla.« (Amos 9:10) Lahko rečemo, da so pozabili Jehova, saj »ko so se nasitili, se jim je srce prevzelo«. (Ozej 13:6) Ne bi smeli misliti, da je to zgolj pripoved iz daljne preteklosti in se nas ne tiče. Bodimo pozorni, zakaj se je Jehova pravdal z Izraelci: »Ker si zavrgel spoznanje, bom tudi jaz zavrgel tebe, da mi ne boš več služil kot duhovnik.« Izraelci so bili posvečeni Jehovu in obkrožali so jih člani družine, ki so mu bili prav tako posvečeni, vendar jim je kot posameznikom primanjkovalo »spoznanja o Bogu«. (Ozej 4:1, 6)

6. V katerem smislu je Izraelcem primanjkovalo spoznanja o Bogu?

⁶ Stvar ni bila v tem, da Izraelci ne bi nikoli slišali Božjih besed, saj so jih starši morali o Bogu poučevati že kot otroke. Večina je za nekatere biblijske pripovedi najverjetneje slišala od svojih staršev, v pogovorih z drugimi ali pa na javnih zborih. (2. Mojzesova 20:4, 5; 5. Mojzesova 6:6–9; 31:11–13) Slišali so na primer, kaj se je zgodilo, ko je Aron naredil zlato tele, medtem ko je Mojzes odšel na goro Sinaj, da bi prejel Deset zapovedi. (2. Mojzesova 31:18–32:9) Tako so Izraelci v dneh prerokov nekoliko poznali Postavo in bili seznanjeni z zgodovinskimi poročili. Toda njihovo znanje je bilo mrtvo, saj jih ni spodbujalo k temu, da bi častili Boga tako, kot je to on želel.

7. a) Kako so lahko Izraelci tako hitro postali neposlušni? b) Kako lahko kristjan prične pozabljati svojega Stvarnika?

⁷ Mogoče se sprašuješ: »Le kako so lahko Izraelci tako hitro postali neposlušni?« Ozej je vzrok opisal takole: »Izrael je pozabil svojega Stvarnika.« (Ozej 8:14) Ta oblika hebrejskega glagola se lahko prevaja tudi z »je pričel pozabljati«. Izraelci niso kar naenkrat pozabili Jehova. Postopoma so izgubili izpred oči, kako pomembno je častiti Boga na njemu sprejemljiv način. Ali misliš, da bi se tudi kristjan lahko ujel v takšno past? Premisli denimo o bratu, ki resno jemlje odgovornost, da skrbi za potrebe svoje družine. (1. Timoteju 5:8) Povsem razumljivo je torej, da mu je posvetna zaposlitev pomembna. Morda pa v službi pride do nečesa nepričakovanega, zato se odloči izpustiti nekaj shodov, da bi lahko opravil svoje delo. Sčasoma mu ni več tako težko izpuščati shodov in začne to delati vse pogosteje. Počasi mu začne slabeti vez z Bogom – pričenja pozabljati svojega Stvarnika. Nekaj podobnega se lahko zgodi kristjanu, čigar starši ali sorodniki niso Priče. Morda se sprašuje: »Koliko časa naj jim posvetim in kdaj?« (2. Mojzesova 20:12; Matej 10:37) Kaj pa, ko se odloča, koliko časa in pozornosti bo posvetil izletom, hobijem ali zabavi?

8. Kaj je v Amosovih dneh pomenilo, da so Izraelci imeli »čiste zobe«?

⁸ Kristjani preučujemo Božjo Besedo in po naučenem tudi ravnamo. Vseeno pa naj bi vsak posameznik razmislil o besedni zvezi iz Amosove knjige, ki se v izvirnem jeziku glasi »čisti zobje«. Bog je po Amosu svoje ljudstvo svaril: »Dal sem vam lakoto [čiste zobe, pdč. op.] po vseh vaših mestih in pomanjkanje kruha po vseh vaših krajih.« (Amos 4:6) Čistih zob niso imeli zaradi pogostega umivanja, ampak zaradi pomanjkanja hrane, lakote. Poleg tega je takšno stanje svarilno nakazovalo na to, da bo prišel čas, ko »ne bodo lačni kruha in ne žejni vode, ampak bodo lačni in žejni Jehovovih besed«. (Amos 8:11)

9., 10. a) Kako lahko začne kristjan duhovno stradati? b) Zakaj bi se morali zavedati nevarnosti duhovnega stradanja?

⁹ To, kar je Amos opisal, se v duhovnem smislu izpolnjuje z žalostnim stanjem tako imenovanega krščanstva. Nasprotno pa so nad Božjimi služabniki po vsem svetu odprte »nebesne zapornice«. Blagoslovljeni so z obilico duhovne hrane. (Malahija 3:10; Izaija 65:13, 14) Toda dobro bi bilo, da bi se vsak kristjan vprašal: »Koliko duhovne hrane redno uživam?« Nekateri raziskovalci so ugotovili zanimivo dejstvo, da laboratorijske živali, ki jim je bil poškodovan center za lakoto v možganih, izgubijo tek, zato lahko kljub obilici hrane umrejo od lakote. Ali se lahko kristjanu duhovni center za lakoto tako poškoduje, da začne duhovno stradati, čeprav ima na razpolago obilje duhovne hrane?

¹⁰ Imej v mislih svoje okoliščine in razmisli o naslednjem: Jehova je za Izraelce priskrbel obilje duhovne hrane. Imeli so Postavo, s katero so si lahko krepili svoj odnos z Bogom, starši so imeli nalogo poučevati svoje otroke in jim vcepljati spoznanje o Bogu, narod pa je imel tudi preroke, ki so ljudem pomagali razumeti Božjo voljo. Vendar so vseeno pričeli pozabljati Jehova. Biblija za ljudi v Ozejevem času pravi: »Ko so se nasitili [v gmotnem pogledu], se jim je srce prevzelo.« (Ozej 13:6; 5. Mojzesova 8:11; 31:20) Če nočemo, da bi nam gmotne reči postale pomembnejše od našega odnosa z Bogom, se moramo dnevno zavedati te nevarnosti. (Zefanija 2:3)

BODI POZOREN NA TO, KAR JE POMEMBNEJŠE

11., 12. a) Zakaj so morali preroki med vlado kralja Uzija spodbujati ljudstvo, naj se vrne k Jehovu? b) K čemu je ljudi pozival Joel?

¹¹ Medtem ko je Jeroboam II. kraljeval v Izraelu, je v Judu vladal Uzija (imenovan tudi Azarija). Razširil je meje svojega ozemlja in povečal Jeruzalem, tako da je zgradil stolpe pri nekaterih mestnih vratih. Uzija »je postal zelo mogočen«, ker mu je pomagal Bog. »Delal je to, kar je prav v Jehovovih očeh,« ter si »prizadeval iskati Boga«. Toda veliko prebivalcev Juda je še naprej zažigalo daritve na višavah. (2. kroniška 26:4–9)

¹² Iz tega lahko opaziš, da so ljudje v Judu in Izraelu, čeprav so nosili Božje ime, Boga pogosto častili na način, ki ga ni odobraval. Preroki so jim skušali pomagati, da bi znali razlikovati pravo čaščenje od krivega. Bog je po Joelu rotil ljudi: »Vrnite [se] k meni z vsem svojim srcem, s postom, jokom in žalovanjem«. (Joel 2:12) Upoštevaj naslednje: Bog je želel, da se ljudje vrnejo k njemu »z vsem svojim srcem«. Težava je bila torej povezana z njihovim srcem. (5. Mojzesova 6:5) Boga so častili zgolj formalno, ne iz vsega srca. Jehova je po svojih prerokih vedno znova poudarjal, kako pomembne so srčna dobrotljivost, pravica in krotkost – lastnosti, ki izvirajo iz srca. (Matej 23:23)

13. O čem so morali razmisliti Judje, ki so se vrnili iz pregnanstva v Babilonu?

¹³ Sedaj pa razmisli, kaj se je dogajalo po vrnitvi Judov v domovino. Čeprav so obnovili pravo čaščenje v skladu s Postavo, pa niso povsem ravnali po Jehovovih navodilih. Tako so se denimo postili ob obletnicah dogodkov, povezanih z uničenjem Jeruzalema. Jehova jih je vprašal: »Ali ste se [. . .] zares postili zame?« Mesto je bilo opustošeno zaradi izvršitve Božje pravične obsodbe, nad čimer naj ne bi žalovali. Ti Judje bi se morali ob praznovanjih veseliti zaradi blagoslovov, ki so jih uživali zaradi pravega čaščenja, ne pa se ozirati nazaj v preteklost in se postiti v znak žalovanja. (Zaharija 7:3–7; 8:16, 19) Pozornost bi morali posvetiti drugim stvarem. Katerim na primer? »Sodite pravično, po resnici. Med seboj si izkazujte srčno dobrotljivost in usmiljenje [. . .]; v svojem srcu ne snujte nič slabega drug proti drugemu.« (Zaharija 7:9, 10) Vsi se lahko nekaj naučimo iz tega, kar so ti preroki govorili ljudstvu glede čaščenja Boga iz vsega srca.

14. a) Kaj bi morali Judje, ki so se vrnili iz pregnanstva, vključiti v svoje čaščenje? b) Kako so preroki opozarjali ljudstvo na pomembnejše stvari pri služenju Bogu?

¹⁴ Kaj pa spada k čaščenju iz vsega srca? No, kaj je Bog pričakoval od svojega ljudstva pred pregnanstvom in po njem? Da bi živeli po njegovih moralnih merilih. Po Postavi se je od njih tudi pričakovalo, da sodelujejo pri nekaterih dejavnostih, kot na primer, da se zbirajo, zato da bi poslušali in se učili, kaj je Božja volja. Poleg tega jih je Bog po svojih prerokih spodbujal, naj razvijajo in kažejo srčno dobrotljivost, pravico, krotkost, usmiljenje in skromnost. Bodi pozoren, kako je Jehova poudaril te lastnosti: »Jaz se veselim srčne dobrotljivosti, ne pa žrtev, veselim se spoznavanja Boga, ne pa žgalnih daritev.« »Sejte seme v pravičnosti in žanjite srčno dobrotljivost.« (Ozej 6:6; 10:12; 12:6) Miha je rekel: »Ali Jehova zahteva od tebe še kaj drugega, razen da ravnaš pravično, ljubiš prijaznost in skromno hodiš s svojim Bogom?« (Miha 6:6–8) Prerok Zefanija pa je Božjemu ljudstvu prigovarjal: »Iščite Jehova, vsi krotki na zemlji [. . .]. Iščite pravičnost, iščite krotkost.« (Zefanija 2:3) Te lastnosti so nujne, če želimo Boga častiti tako, kot to on želi.

15. Katere lastnosti naj bi kristjani odsevali pri svojem čaščenju, kot so k temu spodbujali preroki?

¹⁵ Kakšno vlogo imajo te lastnosti pri našem čaščenju? Gotovo veš, da je zelo pomembno oznanjevati dobro novico o Kraljestvu. (Matej 24:14; Apostolska dela 1:8) Vendar bi se lahko vprašal: »Ali se mi pogosto zgodi, da na oznanjevanje na svojem področju gledam kot na neprijetno nalogo, nekakšno breme? Ali pa gledam na to delo kot na priložnost, da pomagam ljudem, ki potrebujejo biblijsko sporočilo, da bi si lahko rešili življenje? Ali sem do njih usmiljen?« Da, k temu, da ljudi opozarjamo na Jehovov dan, bi nas morala spodbujati usmiljenje in srčna dobrotljivost. Pri oznanjevanju pa ima svojo vlogo tudi pravičnost, saj si prizadevamo s sporočilom doseči vsakršne ljudi. (1. Timoteju 2:4)

16., 17. Zakaj sta krotkost in skromnost tako zelo pomembni lastnosti pri služenju Jehovu?

¹⁶ Kot drugo, razmisli o naši dolžnosti, da obiskujemo krščanske shode, ki so, kot sam veš, zelo pomembni. (Hebrejcem 10:24, 25) Ali si kdaj pomislil, kakšno vlogo imata pri tem krotkost in skromnost? Krotki ljudje so dovolj ponižni, da sprejmejo pouk in ga tudi upoštevajo, tako da ravnajo po Jehovovih merilih. Kdor je skromen, se zaveda svojih omejitev, zato tudi ve, da potrebuje pouk in spodbude, ki jih lahko dobi na shodih.

¹⁷ Ti zgledi kažejo, kako lahko tudi nam koristi to, kar so učili preroki. Kaj pa, če si opazil, da se moraš na katerem od prej omenjenih področij popraviti? Oziroma kaj, če si v preteklosti resno grešil in je spomin na to še danes zelo boleč? Dvanajsteri preroki te lahko potolažijo in ti pomagajo.

VRNIMO SE K JEHOVU

18. a) Za koga je sporočilo dvanajsterih prerokov še zlasti tolažilno? b) Kaj čutiš do Jehova, ki roti ljudi, naj se vrnejo k njemu?

¹⁸ Kot smo videli, preroki, o katerih govorimo, niso samo grajali in obsojali. Jehova so opisovali kot nekoga, ki spodbuja ljudi, naj se vrnejo k njemu. Razmisli o čustvih, ki vejejo iz Ozejevih besed: »Pridite, vrnimo se k Jehovu. On nas je raztrgal, vendar nas bo ozdravil. On nas je tepel, vendar nam bo obvezal rane. [. . .] Tedaj bomo spoznavali Jehova, vneto se ga bomo trudili spoznati.« (Ozej 6:1–3) Resda je Bog Jehova v svoji pravici izvršil obsodbo zoper Izraela, zatem pa še zoper Juda. Toda njegovo ljudstvo bi moralo na to dejanje gledati kot na nekaj, kar jim lahko pomaga do duhovnega okrevanja. (Hebrejcem 12:7–13) Če bi se svojeglavo ljudstvo vrnilo k Jehovu, bi jih on »ozdravil« in jim »obvezal rane«. V mislih si naslikaj človeka, ki poklekne pred svojega bližnjega, da bi mu obvezal rano. Sedaj pa si v tej vlogi predstavljaj Jehova. On je resnično usmiljen Bog. Tistim, ki se voljno vrnejo k njemu, sam obvezuje rane! Ali nam to dejstvo ne pomaga, da se vrnemo k svojemu Bogu, če smo grešili proti njemu? (Joel 2:13)

19. Kaj pomeni poznati Jehova?

¹⁹ Kako pa se lahko posameznik vrne k Bogu? Ozej nas spomni, kako pomembno je, da se nenehno vneto trudimo spoznavati Jehova. V nekem priročniku glede Ozeja 6:3 piše: »Med tem, da kdo ve kaj o Bogu ali da Boga pozna, je bistvena razlika. To bi lahko primerjali z razliko med tem, da kdo bere o ljubezni, in tem, da koga res ljubi.« Enostavno ni dovolj, da Jehova samo površno poznamo. Postati nam mora resničen, naš zaupni prijatelj, na katerega se lahko vedno obrnemo. (Jeremija 3:4) Če si z Jehovom v takšnem prijateljskem odnosu, boš lahko razumel, kako se počuti ob vsakem tvojem dejanju. To pa ti lahko pomaga, da ga častiš na njemu sprejemljiv način.

20., 21. Kako je kralj Josija pokazal, da mu je spoznanje o Bogu zares dragoceno?

²⁰ Kralj Josija nam je lep zgled glede pravega čaščenja. Poglejmo primer iz njegovega življenja. Ko je Josija zakraljeval, je bil narod že pokvarjen zaradi malikovalstva, nasilja in varanja – početij, ki so se razmahnila med Manasejevim in Amonovim vladanjem. (2. kraljev 21:1–6, 19–21) Zefanijev opomin »Iščite Jehova« je gotovo dobro vplival na Josija, saj je ta »začel iskati Boga svojega praočeta Davida«. Judovo deželo je začel čistiti malikovalstva in v svojem prizadevanju je prišel celo na področje, ki je bilo nekdaj pod oblastjo severnega kraljestva. (Zefanija 1:1, 14–18; 2:1–3; 3:1–4; 2. kroniška 34:3–7)

²¹ Ko je Josija očistil deželo, je še naprej iskal Jehova. Zapovedal je, naj popravijo tempelj. Med opravljanjem del so našli »knjigo Jehovove postave, ki je bila dana po Mojzesu«, najverjetneje izvirnik Postave. Kako se je Josija odzval, ko so mu brali iz te knjige? »Takoj ko je kralj slišal besede iz postave, si je raztrgal oblačila.« Ravnal je tudi v skladu z nasvetom »Raztrgajte si srce«, in to pokazal tako, da je prebrano brez odlašanja pričel udejanjati. Ni iskal izgovorov, češ da je že veliko naredil. Ali se spomniš, kakšni so bili rezultati njegove reforme? »Vse njegove dni se [Izraelovi sinovi] niso odvrnili od Jehova, Boga svojih praočetov.« (2. kroniška 34:8, 14, 19, 21, 30–33; Joel 2:13)

22. Kako nam lahko koristi Josijev zgled?

²² Lahko bi se vprašal: »Kako pa bi se jaz odzval na Josijevem mestu?« Ali bi prisluhnil prerokom in naredil potrebne spremembe v ravnanju in razmišljanju, kakor je to storil Josija? Resda ne živimo v Zefanijevih in Josijevih dneh, vendar se zavedamo, da se moramo tudi danes odzivati na Božja sporočila in nasvete. Če torej kristjana srce opozori, da bi moral v svojem življenju ali pri čaščenju kaj popraviti, ga lahko preučevanje knjig dvanajsterih prerokov spodbudi, da naredi potrebne spremembe. (Hebrejcem 2:1)

23. Kaj lahko storiš, če čutiš, da bi se moral v čem še popraviti?

²³ Morda se kdaj počutiš kakor Jona, ki je v trebuhu velike ribe rekel Jehovu: »Odgnan sem bil izpred tvojih oči! Ali bom še kdaj gledal tvoj sveti tempelj?« (Jona 2:4) Toda za nas, nepopolne ljudi, ki smo nagnjeni k napakam, so lahko zelo tolažilne Jehovove besede: »Vrnite se k meni, in jaz se bom vrnil k vam.« (Malahija 3:7) Če čutiš, da bi moral okrepiti svoj odnos z Jehovom, ti bodo starešine v občini z veseljem pomagali. Podobno kot pri vožnji avtomobila moramo tudi pri tem tako rekoč začeti s prvo prestavo. Ko se bomo enkrat začeli premikati, bomo lažje napredovali. Lahko si prepričan, da te bo Jehova prisrčno sprejel in ti pomagal, saj je »milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in poln srčne dobrotljivosti«. (Joel 2:12–14) Sporočila prerokov so res spodbudna za vse, ki se trudijo služiti Bogu tako, kakor to on želi.