Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • jd pogl. 4 str. 43–55
  • Bog Jehova, napovedovalec in izpolnjevalec prerokb

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Bog Jehova, napovedovalec in izpolnjevalec prerokb
  • Živimo v pričakovanju Jehovovega dne
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • LJUBEČI VRHOVNI VLADAR, KI IMA POPOLN NADZOR NAD DOGAJANJEM
  • ZANESLJIV IZPOLNJEVALEC OBLJUB
  • SKRBEN OČE
  • ODPUŠČANJE VODI V REŠITEV
  • Preroki s sporočilom za nas
    Živimo v pričakovanju Jehovovega dne
  • Jehovov dan – pomembna preroška tema
    Živimo v pričakovanju Jehovovega dne
  • Kaj »Jehova zahteva od tebe«?
    Živimo v pričakovanju Jehovovega dne
  • »Blagoslov do preobilja«
    Živimo v pričakovanju Jehovovega dne
Preberite več
Živimo v pričakovanju Jehovovega dne
jd pogl. 4 str. 43–55

ČETRTO POGLAVJE

Bog Jehova, napovedovalec in izpolnjevalec prerokb

1., 2. a) Zakaj nekateri menijo, da so razmere v svetu ušle izpod nadzora? b) Kako dvanajsteri preroki opisujejo Jehovovo osebnost?

MNOGIM se zdi, da izgubljajo nadzor nad svojim življenjem. Ob branju novic prihajajo do sklepa, da ves svet tone v propad. Zdi se, da vsi poskusi, da bi rešili težave, samo še otežujejo razmere, ki so že tako brezupne. Vredno je omeniti, da so se s podobnimi skrbmi spoprijemali tudi nekateri od dvanajsterih prerokov. Toda ti možje so napisali spodbudna sporočila, ki nam lahko v marsičem koristijo in s katerimi lahko tolažimo tudi druge. (Miha 3:1–3; Habakuk 1:1–4)

2 Osrednja misel teh preroških knjig je, da ima Jehova, ki je Najvišji v vsem vesolju, popoln nadzor nad človeškimi zadevami in mu je zelo mar za naše dobro. Pravzaprav lahko vsakdo med nami reče: »Mar mu je za moje dobro.« Dvanajsteri preroki so nam priskrbeli privlačen oris »Jehova nad vojskami«. Bog, ki se lahko »dotakne dežele«, tako da »se ta topi«, svojemu ljudstvu zagotavlja: »Kdor se dotakne vas, se dotakne zenice mojega očesa.« (Zaharija 2:8; Amos 4:13; 9:5) Ali te ne ganejo odlomki, ki odkrivajo, da Boga pri vsem, kar dela, vodi ljubezen, ter opisujejo njegovo odpuščanje in usmiljenje? (Ozej 6:1–3; Joel 2:12–14) Spisi teh prerokov resda ne obravnavajo vsakega vidika Božje osebnosti – za to je potrebnih vseh 66 biblijskih knjig. Vseeno pa nam omogočajo izjemen vpogled v Božjo privlačno osebnost in ravnanje.

3. Kako so dvanajsteri preroki pokazali, da je Jehova Bog namena?

3 Spisi teh dvanajsterih prerokov nam lahko okrepijo zaupanje v to, da Jehova nezmotljivo napoveduje prihodnost in da zanesljivo izpolnjuje svoj namen. Potrjujejo, da bo Jehova pod svojo oblastjo vzpostavil raj na zemlji. (Miha 4:1–4) Nekateri od teh prerokov opisujejo, kako se je Jehova namenil pripraviti pot Mesiju in odkupnini, ki bo ljudi osvobodila greha in smrti. (Malahija 3:1; 4:5) Zakaj je tako pomembno, da smo z vsem tem seznanjeni?

LJUBEČI VRHOVNI VLADAR, KI IMA POPOLN NADZOR NAD DOGAJANJEM

4., 5. a) Katero pomembno resnico o Bogu poudarjajo dvanajsteri preroki? b) Kako nate vpliva dejstvo, da je Jehova vsemogočen?

4 Spomni se, da smo v prejšnjem poglavju govorili o tem, kako je bila napadena Božja pravica do vladanja. Zaradi upora proti Jehovovi oblasti in sumničenja v njegove motive so nekatera duhovna bitja v nebesih postala neposlušna, kar je imelo in ima še danes za zemljo pogubne posledice. Jasno je torej, da se lahko popoln red v vesolju in mir med ljudmi doseže samo tako, da vsa stvarjenja spoštujejo Jehovovo vrhovno oblast in se ji podrejajo. Zato je Jehova upravičeno odločen dokazati, da ima vso pravico do vrhovne oblasti. Poglejmo sedaj, kako nam teh 12 preroških knjig pomaga to dejstvo še bolje razumeti.

5 Preroki so kot sli Boga Jehova poudarjali njegov vzvišeni položaj. Amos je denimo poveličeval ime in vrhovno oblast Vsemogočnega tako, da je 21-krat uporabil izraz »Vrhovni gospod«. To kaže, da je pravi Bog vzvišen nad vse in nič ne more uiti njegovi roki. (Amos 9:2–5; glej okvir »Vsemogočni Jehova«.) Samo Jehova je upravičeno Najvišji v vsem vesolju in z njim se neživi maliki ne morejo niti na daleč primerjati. (Miha 1:7; Habakuk 2:18–20; Zefanija 2:11) Ker je Jehova vse ustvaril, ima vso pravico vladati nad vsem. (Amos 4:13; 5:8, 9; 9:6) Zakaj je to dejstvo zate pomembno?

6. Kako je vsak človek vključen v izpolnitev Božjega namena?

6 Če si bil kdaj žrtev diskriminacije, krivice ali predsodkov, te lahko potolaži misel, da je ljubečemu Vrhovnemu gospodu mar za vse ljudi. Jehova je v preteklosti resda imel poseben odnos z enim narodom, vendar je objavil, da je odločen poskrbeti za ljudi vseh narodov in jezikov. On je »Gospodar vse zemlje«. (Miha 4:13) Bog je obljubil, da bo njegovo ime »veliko med narodi«. (Malahija 1:11) Ker se naš nebeški Oče nepristransko daje spoznati vsem ljudem, se posamezniki »iz vseh jezikov narodov« navdušeno odzivajo na njegovo vabilo, tako da postanejo njegovi častilci. (Zaharija 8:23)

7. Zakaj je pomen Božjega imena tako važen?

7 To, kar vemo o Bogu in o tem, kaj bo še storil, je tesno povezano z njegovim imenom. (Psalm 9:10) V Mihovem času je bilo Božje ime onečaščeno, ker so bili mnogi, ki so nosili to ime, skrajno neposlušni. Prerok je pod navdihnjenjem poudaril, da je Božje ime vzvišeno ter da se bo moder človek bal tega imena. (Miha 5:4; 6:9) Zakaj? Vsako zanesljivo upanje na večno prihodnost je povezano s tem imenom in njegovim bogatim pomenom – »On povzroča, da postaja«. Zakaj ne bi prebral stavek iz Joela 2:26 in razmislil, kako srečen si lahko, da nosiš Božje ime in drugim govoriš o edinem Bogu, ki lahko v dobro vseh svojih stvarjenj postane, kar koli je treba? Jehova je dokazal, da ima neomejeno sposobnost storiti vse, kar je potrebno. To potrjuje izpolnitev številnih prerokb, ki so jih objavljali dvanajsteri preroki.

VSEMOGOČNI JEHOVA

Eden izmed nazivov za Boga v hebrejščini je šaddaí oziroma »Vsemogočni«. V 12 preroških knjigah je ta naziv zapisan enkrat, in sicer v Joelu 1:15. Menijo, da je njegov osnovni pomen »biti močan« oziroma »pokazati moč«. V teh 12 knjigah se podobna izraza »Jehova nad vojskami« in »Jehova, Bog nad vojskami« pojavljata 107-krat. To, da je kdo mogočen, med drugim pomeni, da ima moč izpolniti, kar se je namenil. Kaže tudi, da lahko premaguje ovire ali nasprotovanje. To, da je Jehova vsemogočen, pa pomeni, da ima neustavljivo moč, zaradi katere lahko izpolni svoj namen in uresniči, kar je napovedal.

8. K čemu te spodbuja pomen Božjega imena?

8 Na milijone je pozitivno vplivalo spoznanje, da Jehova lahko naredi ali izpolni vse, kar se odloči. Joel je na to opozoril z zelo znanimi besedami, ki so jih kasneje citirali krščanski pisci: »Vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen.« (Joel 2:32; Apostolska dela 2:21; Rimljanom 10:13) Ali smo tako kakor Miha odločeni, da »bomo hodili v imenu Jehova, svojega Boga, na veke, da, vso večnost«? (Miha 4:5) Ko smo preganjani ali pa nas bremenijo osebne težave, smo lahko prepričani, da bomo našli »zatočišče v Jehovovem imenu«. (Zefanija 3:9, 12; Nahum 1:7)

9. Kolikšen nadzor ima Bog nad človeškimi vladarji?

9 Med branjem teh preroških knjig se lahko še bolj prepričaš, da ima Jehova nadzor celo nad človeškimi vladarji in drugimi vplivnimi ljudmi, ki odločajo o pomembnih zadevah. Lahko jih denimo navede, da ravnajo tako, kot on želi. (Pregovori 21:1) Poglejmo primer perzijskega kralja Dareja Velikega. Sovražniki pravega čaščenja so ga prosili, naj jim pomaga ustaviti gradnjo Jehovovega templja v Jeruzalemu. Zgodilo pa se je ravno nasprotno! Darej je okoli leta 520 pr. n. št. ponovno uveljavil Kirov odlok in podprl Jude pri gradnji. Ko so se spet pojavile ovire, je Bog judovskemu deželnemu upravitelju Zerubabelu sporočil: »‚Ne z vojsko, ne z močjo, ampak z mojim duhom,‘ govori Jehova nad vojskami. Kdo si ti, o velika gora? Pred Zerubabélom boš postala ravnina.« (Zaharija 4:6, 7) Jehova bo v naših dneh uničil to hudobno stvarnost ter v veselje svojih častilcev ustanovil raj, in pri tem ga ne bo mogla ustaviti prav nobena ovira. (Izaija 65:21–23)

10. Kaj še ima Bog pod svojim nadzorom in zakaj je to pomembno?

10 Poleg tega imej v mislih, da ima Jehova nadzor tudi nad naravnimi silami, s katerimi lahko, če se za to odloči, uniči svoje sovražnike. (Nahum 1:3–6) Zaharija je v figurativnem jeziku opozoril, kako lahko Jehova zaščiti svoje ljudstvo, ko je rekel: »Nad njimi se bo pokazal Jehova, in njegova puščica bo švignila kakor blisk. Vrhovni gospod Jehova bo zatrobil na rog, krenil bo z južnimi viharji.« (Zaharija 9:14) Ali bo torej Bogu težko dokazati svojo nadoblast nad današnjimi narodi, ki se ne menijo zanj? Prav nič! (Amos 1:3–5; 2:1–3)

ZANESLJIV IZPOLNJEVALEC OBLJUB

11., 12. a) Zakaj so Ninive slovele kot nepremagljivo mesto? b) Kaj se je zgodilo z Ninivami, kot je to napovedala Božja preroška beseda?

11 Zamisli si, da živiš v devetem stoletju pr. n. št. na področju današnjega Bližnjega vzhoda. Za katero veliko mesto bi najverjetneje slišal? Gotovo za Ninive, ki so bile pomembno asirsko mesto. Ležale so na vzhodnem bregu reke Tigris, približno 900 kilometrov severovzhodno od Jeruzalema. Morda bi slišal, da gre za ogromno mesto, ki v obsegu meri kakih 100 kilometrov! Obiskovalci Niniv bi ti verjetno povedali, da se po lepoti kosa z Babilonom zaradi kraljevskih palač, templjev, širokih ulic, javnih vrtov ter veličastne knjižnice. Poleg tega bi lahko od vojaških strategov slišal o ogromnem zunanjem in notranjem mestnem obzidju, ki je morebitnim nepovabljencem preprečevalo, da bi vdrli v notranjost.

12 »Nepremagljivo mesto!« Mnogi bi tako opisali Ninive. Toda nekaj prerokov iz majhnega Judovega naroda je vztrajno trdilo, da je Jehova to »okrvavljeno mesto« obsodil na uničenje. Ninivljani so se pozitivno odzvali na Jonovo sporočilo, zato je mesto začasno ubežalo Božji obsodbi. Toda sčasoma so se njegovi prebivalci vrnili na stara pota. Nahum je napovedal: »Nínive [. . .]. Meč te bo pokončal [. . .]. Za tvoj propad ni ozdravljenja.« (Nahum 3:1, 7, 15, 19; Jona 3:5–10) Nekako v istem času je Bog po Zefaniju napovedal, da bodo Ninive postale puščava. (Zefanija 2:13) Ali je bila takratna nepremagljiva politična sila res uničena, kot je to napovedala Jehovova beseda? Približno 632. leta pr. n. št. so Babilonci, Skiti in Medijci pričeli oblegati Ninive. Nenadne poplave so spodkopale mestno obzidje in napadalci so prebili njen obrambni zid. (Nahum 2:6–8) Nekdaj mogočno mesto se je kmalu spremenilo v kup ruševin. Še danes leži opustošeno.a »Veselo mesto« ni moglo z ničimer preprečiti izpolnitve Božje besede! (Zefanija 2:15)

13. Navedi nekaj primerov izpolnjenih prerokb, zapisanih v knjigah dvanajsterih prerokov.

13 To, kar se je zgodilo Ninivam, je samo en zgled izpolnjenih prerokb. Poglej si današnji zemljevid Bližnjega vzhoda. Ali lahko na njem najdeš Amon, Asirijo, Babilon, Edom ali Moab? Zelo težko! Kljub temu da so bili to nekdaj mogočni narodi, so dvanajsteri preroki napovedali njihov padec. (Amos 2:1–3; Obadija 1, 8; Nahum 3:18; Zefanija 2:8–11; Zaharija 2:7–9) Eden za drugim so izginili. Jehova je dejal, da jih ne bo več, in tako se je zgodilo! Uresničilo se je tudi to, kar so ti preroki napovedali glede judovskega ostanka, ki naj bi se vrnil iz suženjstva v Babilonu. Vse se je izpolnilo!

14. Zakaj se lahko zaneseš na Jehovove obljube in živiš tako, da si povsem osredinjen nanje?

14 Kako omenjeni dokazi, ki pričajo o Jehovovi preroški sposobnosti, vplivajo na tvoje zaupanje v Boga? Lahko si prepričan, da bo Jehova izpolnil to, kar je obljubil, saj je zanj »nemogoče, da bi lagal«. (Titu 1:2) Poleg tega nas po svoji Besedi seznanja z vsem, kar moramo vedeti. S popolnim zaupanjem lahko svoje življenje usmeriš na izpolnjevanje Jehovove volje in lahko si povsem prepričan, da se bodo njegove preroške besede izpolnile. Prerokbe v teh 12 knjigah niso zgolj napovedi, ki so se izpolnile v preteklosti. Veliko se jih izpolnjuje danes ali pa se bodo kmalu v prihodnosti. Zato lahko branje teh knjig še okrepi tvoje prepričanje, da se bodo izpolnile vse v njih zapisane prerokbe glede našega časa in prihodnosti. Vsekakor so te knjige vredne naše pozornosti.

Slika na strani 48

Kako se je izpolnila Jehovova prerokba glede Niniv, čeprav je bilo mesto videti nepremagljivo?

SKRBEN OČE

15. Kako ti lahko pomaga Mihova izkušnja, ko se spoprijemaš z osebnimi težavami?

15 Jehovu pa ne zaupamo samo glede tega, kar je napovedal, da se bo zgodilo narodom oziroma na splošno v svetu. To, kako stvari napove in izpolni, se te lahko dotakne zelo osebno. V katerem smislu? No, morda se kdaj spoprijemaš z osebnimi težavami. Dobro veš, da takrat ni dovolj, da je ob tebi samo kdo, ki te razume. Potrebuješ koga, ki mu lahko zaupaš, da ti bo pomagal. V osmem stoletju pr. n. št. se je Miha počutil precej osamljenega, ko se je moral soočiti s ponosnimi prebivalci Juda. Morda se mu je zdelo, da je edini zvesti človek na zemlji, da ne more zaupati niti lastni družini. Na vsakem koraku so bili krvi željni, sleparski in pokvarjeni ljudje. Toda Mihu so vlivale zaupanje obljube njegovega Boga, da bo poskrbel za svoje zveste ne glede na ravnanje drugih. Njegove besede so lahko v tolažbo tudi tebi kot Jehovovemu častilcu, še zlasti če te obkrožajo ljudje, ki ne častijo Boga, ti pa si v manjšini ali pa celo sam. (Miha 7:2–9)

16. Zakaj si lahko prepričan, da Bog vidi pokvarjenost in zatiranje ter da bo rešil pravične?

16 Takrat so bogati in vplivni ljudje v Judu in Izraelu postali lakomni in nepošteni, podobno kot so mnogi danes. Zaradi visokih davkov in prilaščanja zemlje je prišlo do nezakonitega suženjstva. Do revnih so bili povsem ravnodušni, celo kruti. (Amos 2:6; 5:11, 12; Miha 2:1, 2; 3:9–12; Habakuk 1:4) Bog je dal po svojih glasnikih jasno vedeti, da ne trpi pokvarjenosti in zatiranja ter da bo trdovratne grešnike kaznoval. (Habakuk 2:3, 6–16) Napovedal je, da bo uredil »zadeve med mogočnimi narodi« in da bodo njegovi služabniki, ki jih odobrava, sedeli vsak »pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo plašil«. (Miha 4:3, 4) Kakšno olajšanje! Bog pa je napovedal in že izpolnil marsikaj drugega. Ali ni torej razumno verjeti, da se bo izpolnila tudi ta obljuba?

17., 18. a) Zakaj Bog s svojimi obljubami ljudem vliva upanje? b) Kako naj bi gledali na Jehovovo discipliniranje?

17 Jehova ne izpolnjuje obljub zato, da bi usmerjal pozornost na svojo sposobnost napovedovanja, kot da bi hotel narediti vtis na ljudi. Ne, k vsemu, kar dela, ga vzgibava načelna ljubezen, saj »Bog je ljubezen«. (1. Janezovo 4:8) Spomni se na Ozeja, ki je živel v osmem stoletju pr. n. št. Podobno kot mu je bila njegova žena Gomera nezvesta, tako so bili tudi Izraelci nezvesti svojemu Bogu. Jehova je njihovo malikovanje primerjal s prešuštvom. Čaščenje Baala so pomešali s čistim čaščenjem Jehova. Prav tako so simbolično nečistovali z Asirijo in Egiptom. Kako se je na to odzval Jehova? Ozej je moral poiskati svojo nezvesto ženo in jo pripeljati nazaj domov. Jehova je iz ljubezni prigovarjal svojemu ljudstvu, naj se vrne. »Vodil sem ga s človeškimi vrvmi, z vrvmi ljubezni [. . .] in ga blago hranil.« (Ozej 2:5; 11:4) Če bi se ljudstvo iskreno pokesalo, potem bi jim Bog lahko odpustil in jim tako omogočil, da pridejo spet v dober odnos z njim. (Ozej 1:3, 4; 2:16, 23; 6:1–3; 14:4) Ali te ne gane, ko vidiš, kako ljubeč je Jehova? Vprašaj se: »Če je Jehova v preteklosti svojemu ljudstvu izkazal tolikšno ljubezen, zakaj naj bi potem dvomil o njegovi nežni, zvestovdani, nespremenljivi in večni ljubezni do mene?« (Ozej 11:8)

Slika na strani 52

18 Teh dvanajst preroških knjig ti lahko pomaga razumeti, da je eden od izrazov Božje ljubezni tudi karanje. Jehova je svojemu ljudstvu, ki je zašlo na stranpota, zagotovil, da ga ne bo »povsem pokončal«. (Amos 9:8) Svoje ljudstvo je kaznoval, ko je bilo to treba, toda kakšno olajšanje je bilo vedeti, da njegova kazen ne bo trajala v nedogled! V Malahiju 1:6 je Jehova primerjan z ljubečim očetom. Sam veš, da oče disciplinira svoje otroke, ki jih ima rad, zato da bi se popravili. (Nahum 1:3; Hebrejcem 12:6) Toda naš nebeški Oče je za razliko od nepopolnih ljudi zaradi ljubezni počasen za jezo in Malahija 3:10, 16 potrjuje, da bo svoje služabnike bogato nagradil.

19. Kaj naj bi se vprašal?

19 Malahija začne svojo knjigo z zagotovilom: »‚Ljubim vas,‘ govori Jehova.« (Malahija 1:2) Ko premišljuješ o teh Božjih besedah Izraelu, se vprašaj: »Ali delam kaj takega, kar bi me lahko prikrajšalo za Božjo ljubezen? Katere vidike te ljubezni želim še bolje doumeti in občutiti?« Bolj ko boš spoznaval Božjo ljubezen, bolj boš prepričan o njeni trajnosti.

ODPUŠČANJE VODI V REŠITEV

20. Kako Božje odpuščanje vodi v rešitev?

20 Med branjem teh preroških knjig boš ugotovil, da je Jehova včasih napovedal nesreče. Zakaj? Velikokrat zato, da bi svoje ljudstvo spodbudil h kesanju. Zaradi tega je dovolil, da so leta 740 pr. n. št. tujci uničili Samarijo, leta 607 pr. n. št. pa Jeruzalem. Vse, kar je Bog napovedal, se je uresničilo, toda pozneje je skesanim posameznikom dovolil, da so se vrnili v svojo domovino. Tako je v teh knjigah poudarjeno, da Bog tistim, ki se odvrnejo od greha in se vrnejo k njemu, milostno odpusti in jim postane spet naklonjen. (Habakuk 3:13; Zefanija 2:2, 3) Miha je ganjeno rekel: »Kdo je Bog kakor ti, ki oprošča pregrehe in gre preko prestopkov ostanka svoje dediščine? Ne boš se večno jezil, ker se veseliš srčne dobrotljivosti.« (Miha 7:18; Joel 2:13; Zaharija 1:4) Izpolnjene prerokbe to potrjujejo.

21. a) Kaj so dvanajsteri preroki rekli glede Mesija? b) Katere mesijanske prerokbe so ti še zlasti zanimive?

21 Jehova je napovedal prihod Mesija, ki bo žrtvoval svoje človeško življenje v »ustrezno odkupnino« za grešno človeštvo in tako priskrbel pravni temelj za trajno odpuščanje. (1. Timoteju 2:6) Amos je govoril, da bo Mesija, Davidov sin, prinesel obnovo. (Amos 9:11, 12; Apostolska dela 15:15–19) Miha je celo zapisal, kje se bo rodil Jezus, tisti, ki bo blagoslovil z življenjem vse, ki verujejo v njegovo žrtev. (Miha 5:2) Zaharija pa je napovedal, da bo »Poganjek«, Jezus, sédel »na svoj prestol in vladal«. (Zaharija 3:8; 6:12, 13; Luka 1:32, 33) Gotovo ti bo razmišljanje o nadaljnjih mesijanskih prerokbah še bolj okrepilo vero. (Glej okvir »Nekaj pomembnih prerokb o Mesiju«.)

22. Zakaj se ti bo z branjem tega, kar so dvanajsteri preroki napisali o Jehovu, samo še okrepilo zaupanje vanj?

22 Z branjem sporočil dvanajsterih prerokov se ti bo še okrepilo zaupanje v Božjo končno zmago. Jehova se bojuje za nas in bo poskrbel za pravico. Božja beseda je zanesljiva. Bog se spominja vsega, kar je obljubil svojemu ljudstvu, skrbi za svoje služabnike in jih rešuje iz rok vseh zatiralcev. (Miha 7:8–10; Zefanija 2:6, 7) Jehova se ne spreminja. (Malahija 3:6) Kako pomirjujoče je vedeti, da mu nič ne more preprečiti, da bi izpolnil svoj namen! Če reče, da bo prišel njegov dan sodbe, potem se bo to zagotovo zgodilo. Zato budno pazimo na Jehovov dan! »Jehova bo zakraljeval nad vso zemljo. Tistega dne bo Jehova eden in tudi njegovo ime bo eno.« (Zaharija 14:9) To je napovedal in to bo tudi izpolnil.

NEKAJ POMEMBNIH PREROKB O MESIJU

Prerokba

Dogodek

Izpolnitev

Rojen v Betlehemu

Miha 5:2

Luka 2:4–11; Janez 7:42

Poklican iz Egipta

Ozej 11:1

Matej 2:14, 15

V Jeruzalem prijezdi na oslu

Zaharija 9:9

Matej 21:1–9; Janez 12:12–15

Izdan za 30 srebrnikov

Zaharija 11:12

Matej 26:15; 27:3-10

Pastirja udarijo, čreda se razkropi

Zaharija 13:7

Matej 26:31, 56

Preboden na kolu

Zaharija 12:10

Matej 27:49; Janez 19:34, 37

V grobu nepolne tri dni, nato obujen

Jona 1:17; 2:10

Matej 12:39, 40; 16:21; 1. Korinčanom 15:3-8

a Novembra 2002, pred izbruhom vojne v Iraku, je to področje obiskal profesor Dan Cruickshank. Za BBC je poročal tole: »Blizu mesta Mosul najdemo ruševine velikega mesta Ninive, ki jih – skupaj z [mestom] Nimrud [. . .] – že od 1840-ih navdušeno izkopavajo britanski arheologi. [. . .] Raziskovanje teh asirskih mest pravzaprav pomeni odkrivanje davno pozabljene, že skoraj mitološke civilizacije, ki smo jo poznali le iz kratkih, skrivnostnih in prav nič laskavih opisov v Bibliji.«

KAKO TI LAHKO OKREPI VERO

  • dejstvo, da je Jehova vsemogočen? (Joel 1:15)

  • spoznanje, da je Bog nepristranski? (Zaharija 8:23)

  • bogat pomen Božjega imena? (Miha 5:4)

KAKO SI LAHKO OKREPIŠ ODNOS Z BOGOM, ČE PREMIŠLJUJEŠ

  • o njegovi sposobnosti, da izpolni svoje obljube? (Joel 2:11)

  • o njegovi nežni ljubezni? (Ozej 11:4; 14:4; Zefanija 3:17)

  • o njegovem usmiljenju in pripravljenosti odpuščati? (Ozej 2:23; Miha 7:18)

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli