Preroki s sporočilom za nas

1. Zakaj naj bi posvetil pozornost dvanajsterim prerokom, ki so napisali zadnje knjige Hebrejskih spisov?

ALI bi želel spoznati dvanajstere Božje glasnike? Ker so živeli, še preden je Jezus prišel na zemljo, jih ne moreš osebno srečati. Vseeno pa jih lahko spoznaš. Med drugim boš lahko opazil, da so imeli ves čas v mislih »Jehovov veliki dan«. To, kar se boš naučil, je zares pomembno za vsakega kristjana, ki si modro prizadeva, da ima v mislih Jehovov veliki dan. (Zefanija 1:14; 2. Petrovo 3:12)

2., 3. Kaj so doživljali dvanajsteri preroki, kar je podobno temu, kar doživljamo mi danes?

² V Bibliji so številni možje omenjeni kot preroki in veliko biblijskih knjig nosi njihovo ime. Tako kot drugi preroki so tudi ti dvanajsteri, o katerih bomo govorili, zgled zvestobe in poguma. Nekateri od njih so okusili veliko veselje, ko so videli, da je njihovo sporočilo ljudem spremenilo srce in misli ter jim pomagalo, da so se vrnili k Bogu. Drugi so doživljali grenko razočaranje, ko so videli, kako mnogi trmasto kršijo Jehovova merila in nasprotujejo njegovi volji. Nekatere od teh dvanajsterih prerokov pa je žalostila samozadovoljnost tistih, ki so trdili, da častijo Jehova, a so v resnici ugajali sami sebi.

³ Dvanajsteri preroki so živeli v podobnem času kakor mi danes, v času, ki je bil zaznamovan s političnimi nemiri, družbenimi prevrati in verskim propadom. Ker je vsak od njih »čutil kakor mi«, so se gotovo spoprijemali s svojimi strahovi in težavami. (Jakob 5:17) Vseeno pa so nam dali dober zgled. Resno bi morali razmisliti o njihovih sporočilih, saj so zapisana v »preroških spisih« v pouk nam, »na katere je prišel konec teh stvarnosti«. (Rimljanom 15:4; 16:26; 1. Korinčanom 10:11)

DVANAJSTERI PREROKI IN ČAS, V KATEREM SO ŽIVELI

4. Ali so knjige dvanajsterih prerokov razvrščene po kronološkem vrstnem redu in katere preroke je Jehova najprej poslal, da bi svarili in spodbujali njegovo ljudstvo?

⁴ Morda si mislil, da so knjige od Ozeja do Malahija v Bibliji razvrščene po kronološkem vrstnem redu, tako kot so ti preroki pač živeli. Vendar ne bo držalo. Preroki Jona, Joel, Amos, Ozej in Miha so na primer živeli v devetem in osmem stoletju pr. n. št.a V tem obdobju je bilo mnogo kraljev južnega Judovega kraljestva in severnega Izraelovega kraljestva nezvestih Jehovu. Njihovi podložniki so jih v tem posnemali, in tako izzvali Božjo jezo. V tistem času so se Asirci potegovali za svetovno prevlado, pozneje pa so si za to prizadevali Babilonci. Izraelci niso niti slutili, da bo Jehova po teh dveh svetovnih silah izvršil svojo obsodbo! Toda kot veš, je Bog Izraela in Juda po svojih zvestih prerokih vztrajno opozarjal.

5. Kateri preroki so objavljali Jehovovo obsodbo tik pred opustošenjem Juda in Jeruzalema?

⁵ Ko se je približal čas, da se izvrši obsodba nad Judom in Jeruzalemom, je Jehova poslal drugo skupino odločnih predstavnikov. Kdo je bil v tej skupini? Preroki Zefanija, Nahum, Habakuk in Obadija. Vsi ti so služili v sedmem stoletju pr. n. št. Najpretresljivejša dogodka, ki sta zaznamovala to obdobje, sta bila uničenje Jeruzalema po rokah Babiloncev leta 607 pr. n. št. in pregon Judov v sužnost. Zopet se je izpolnilo ravno to, na kar je Jehova opozarjal po nekaterih od teh prerokov. Ti možje so skušali ljudstvo posvariti pred napačnim ravnanjem, kot sta na primer pijančevanje in nasilje, toda ljudje se niso hoteli spremeniti. (Habakuk 1:2, 5–7; 2:15–17; Zefanija 1:12, 13)

6. Kako je Jehova priskrbel oporo ostanku, ki se je vrnil iz pregnanstva?

⁶ Božje ljudstvo je po vrnitvi iz pregnanstva potrebovalo usposobljeno vodstvo, kot tudi nekoga, ki bi mu s tolažbo in opomini pomagal ostati osredinjen na pravo čaščenje. Za to je poskrbela naslednja skupina prerokov – Hagaj, Zaharija in Malahija. Ti preroki so služili v šestem in petem stoletju pr. n. št. Ko boš več izvedel o dvanajsterih zvestih zagovornikih Jehovove vrhovne oblasti in o njihovem delu, boš dobil tudi pomembne smernice, ki ti bodo lahko pomagale opravljati sveto službo v teh nevarnih časih. Razmisli sedaj o vsakem preroku posebej, kot so si sledili po kronološkem vrstnem redu.

PRIZADEVALI SO SI ZA REŠITEV TRDOVRATNIH NARODOV

7., 8. Kako nas lahko Jonova izkušnja spodbudi, če smo izgubili zaupanje v Boga?

⁷ Ali si imel kdaj občutek, da si za trenutek izgubil zaupanje v Boga, kot da ti je morda opešala vera? Če si, potem ti lahko Jonova izkušnja vlije pogum. Jona je živel v devetem stoletju pr. n. št. Verjetno veš, da mu je Bog naročil, naj gre v Ninive, prestolnico vse močnejšega asirskega imperija. Prerok je dobil nalogo, da obsodi hudobnost Ninivljanov. Toda Jona, namesto da bi odšel tja, kamor ga je Bog napotil (približno 900 kilometrov severovzhodno od Jeruzalema), se je vkrcal na ladjo, ki je bila namenjena najverjetneje proti kakemu pristanišču v Španiji. Odpravil se je torej v nasprotno smer, 3500 kilometrov stran! Kaj misliš, zakaj? Ali je zbežal, ker bi ga bilo strah? Je to storil zato, ker mu je za trenutek oslabela vera, ali pa ga je celo jezila misel, da bi se lahko Ninivljani pokesali in kasneje napadli Izraelce? Biblija nam na to ne odgovarja. Toda Jonov primer nam pokaže, zakaj moramo paziti, da ne bi začeli napačno razmišljati.

⁸ Gotovo veš, kako se je Jona odzval na Božje karanje. Ko se je znašel v notranjosti »velike ribe«, ki ga je pogoltnila, je priznal: »Rešitev prihaja od Jehova.« (Jona 1:17; 2:1, 2, 9) Nato je bil Jona čudežno rešen in izpolnil je svojo nalogo. Toda kmalu je postal zelo razočaran, ko se je Jehova odločil, da ne bo pokončal Ninivljanov, ker so prisluhnili sporočilu in se pokesali. Jehova je preroka, ki je mislil samo nase, spet ljubeče pokaral. Čeprav bi se lahko nekateri osredinili na Jonove napake, pa je Bog imel tega služabnika za poslušnega in zvestega. (Luka 11:29)

9. Kako ti lahko koristi Joelovo preroško sporočilo?

⁹ Ali si že bil kdaj žalosten, ker so drugi nespoštljivo govorili o biblijskem sporočilu, češ da z njim samo strašimo ljudi? Rojaki preroka Joela, čigar ime pomeni »Jehova je Bog«, so podobno gledali na sporočilo, ki ga je objavljal. Joel je svoje prerokbe najverjetneje napisal v Judu okoli leta 820 pr. n. št. v dneh kralja Uzija. Videti je, da se je Joelovo delovanje časovno prekrivalo z Jonovim. Joel je govoril o šibi pogubnih kobilic, ki naj bi v naskokih prišle nad deželo in jo opustošile. Da, Božji strah zbujajoči dan je bil zelo blizu. Toda ugotovil boš, da Joel ni govoril samo o nesreči. Spodbudno je nakazal, da bodo zvesti ubežali. (Joel 2:32) Vsi, ki se pokesajo, se lahko veselijo Jehovovega blagoslova in odpuščanja. Kako zelo je za nas spodbudna misel, da oznanjamo podobno sporočilo! Joel je napovedal, da bo Božja dejavna sila oziroma sveti duh izlit »na vsakršne ljudi«. Ali razumeš, kako se ta prerokba tiče tudi tebe? Joel je poudaril edini zanesljivi način rešitve: »Vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen.« (Joel 2:28, 32)

10. Kako je Jehova uporabil navadnega sezonskega delavca?

¹⁰ Če se kdaj počutiš majhnega ob tako tehtnem sporočilu, ki ga moraš oznanjati, in to večinoma ljudem, ki so do njega ravnodušni, boš lahko razumel Amosa. Ta mož ni bil sin preroka niti ni kdaj prej služil kot prerok. Bil je pastir ovc in sezonski delavec. Prerokoval je v času Judovega kralja Uzija, proti koncu devetega stoletja pr. n. št. Čeprav je Amos (čigar ime pomeni »ki je v breme; ki nosi breme«) izhajal iz skromne družine, je objavljal tehtna sporočila, namenjena Judu, Izraelu in okoliškim narodom. Ali ni spodbudno vedeti, da Jehova lahko usposobi povsem navadnega človeka, da opravi tako pomembno delo?

11. Kaj je bil Ozej pripravljen storiti, da bi izpolnil Božjo voljo?

¹¹ Ali si se kdaj vprašal: »Kaj vse sem pripravljen žrtvovati, da bi izpolnil Jehovovo voljo?« Pomisli na Ozeja, ki je živel nekako v istem času kakor Izaija in Miha in je kot prerok služil približno 60 let. Jehova mu je naročil, naj se poroči z Gomero, »ženo, ki bo nečistovala«. (Ozej 1:2) Gomera je kasneje rodila tri otroke, toda Ozejev je bil očitno samo eden. Zakaj bi Jehova od koga pričakoval, da prenaša ponižanje ob zakončevi nezvestobi? S tem je ljudstvu priskrbel pouk o zvestobi in odpuščanju. Severno kraljestvo se je izneverilo Bogu, tako kot se nezvesta žena izneveri svojemu možu. Vseeno pa je Jehova svojemu ljudstvu še naprej izkazoval ljubezen in mu skušal pomagati, da bi se pokesalo. Premišljevanje o tem nam gotovo ogreje srce.

12. Kako ti lahko koristi Mihov zgled in zakaj je spodbudno razmisliti o tem, kako je njegovo prerokovanje vplivalo na druge?

¹² Gotovo se strinjaš, da je v današnjih kritičnih časih pravi izziv zbrati pogum in povsem zaupati Jehovu. Če kažeš takšne lastnosti, si podoben Mihu. Miha je živel v istem času kot Ozej in Izaija. Objavljal je sporočila zoper Juda in Izrael med vladanjem Judovih kraljev Jotama, Ahaza in Ezekija v osmem stoletju pr. n. št. Skrajna moralna pokvarjenost in malikovalstvo sta oskrunila severno Izraelovo kraljestvo, tako da je bilo leta 740 pr. n. št. uničeno, ko so Asirci osvojili Samarijo. Juda je bil nekaj časa poslušen Jehovu, nato se mu je izneveril, potem se je spet vrnil k svojemu Bogu, pa se mu spet izneveril – in to počel znova in znova. Čeprav takšno ravnanje ni obetalo nič dobrega, pa je bilo Mihu v tolažbo, ko je videl, da je Božje sporočilo za nekaj časa ustavilo Juda, ki se je vse bolj pogrezal v duhovno pokvarjenost in drvel svojemu propadu naproti. Kako tolažilno je, ko vidimo, da se nekateri pozitivno odzovejo na sporočilo, ki prinaša rešitev!

NAPOVEDOVALI SO NEVIHTNE ČASE

13., 14. a) Kako ti lahko Zefanijev zgled pomaga pri služenju Bogu? b) Do kakšnih duhovnih reform je pripomoglo Zefanijevo delovanje?

¹³ Medtem ko sta Egipt in Asirija kot svetovni sili vse bolj izgubljali na moči, pa je Babilon postajal vedno bolj vpliven. Njegovo politično vzpenjanje naj bi kmalu dramatično vplivalo na Judov narod. Božji preroki so svarili in opominjali Jehovove častilce. Razmislimo sedaj o nekaterih od teh prerokov in pri tem imejmo v mislih, da kristjani danes podobno oznanjujemo svarilno sporočilo.

¹⁴ Če si moral opustiti določene družinske navade, zato da bi lahko izpolnjeval Jehovovo voljo, lahko razumeš Zefanija. Morda je bil ta prerok prapravnuk kralja Ezekija in sorodnik kralja Josija, torej član Judove kraljeve hiše. Kljub temu je poslušno objavljal sporočilo obsodbe zoper pokvarjene Judove voditelje. Zefanijevo ime pomeni »Jehova je skril«. Poudarjal je, da se bodo lahko posamezniki »skrili ob dnevu Jehovove jeze« samo zaradi Božjega usmiljenja. (Zefanija 2:3) Na srečo je njegovo pogumno objavljanje obsodbe obrodilo dobre rezultate. Mladi kralj Josija je izvedel duhovno reformo, odstranil malike, popravil tempelj in obnovil čisto čaščenje. (2. kraljev, 22. in 23. poglavje) Zefanija je skupaj z drugima dvema prerokoma (Nahumom in Jeremijem) kralju s svojimi nasveti nedvomno zelo pomagal. Žal pa se je večina Judov pokesala samo na videz. Potem ko je Josija v boju umrl, so Judje ponovno začeli malikovati. Čez nekaj let pa so bili odpeljani v sužnost.

15. a) Zakaj so si Ninive zaslužile Božjo obsodbo, ki jo je objavil Nahum? b) Kaj se lahko naučiš iz tega, kar se je zgodilo Ninivam?

¹⁵ Ali meniš, da drugim ne pomeniš prav veliko – da te sploh ne opazijo? Kristjani imamo veliko čast, da smo »Božji sodelavci«, čeprav večina med nami ne uživa velikega ugleda. (1. Korinčanom 3:9) Podobno tudi o preroku Nahumu vemo samo to, da je bil iz malega mesta Elkoš, verjetno nekje na Judovem. Toda njegovo sporočilo je bilo tehtno in pomembno. Zakaj lahko to rečemo? Nahum je prerokoval zoper Ninive, prestolnico asirskega imperija. Tamkajšnji prebivalci so se pozitivno odzvali na Jonovo sporočilo, čez nekaj časa pa so se vrnili na svoja stara pota. Kamnite rezbarije s področja starodavnih Niniv kažejo, da so bile Ninive, kot je zapisal Nahum, »okrvavljeno mesto«. (Nahum 3:1) Te rezbarije prikazujejo, kako kruto so ravnali z vojnimi ujetniki. Nahum je s slikovitimi in nazornimi besedami napovedal popolno uničenje Niniv. Njegovo sporočilo se je uresničilo, in enako se bo uresničilo sporočilo, ki ga oznanjujemo danes.

16., 17. Kaj se lahko naučimo od Habakuka, če se naša pričakovanja glede konca še niso izpolnila?

¹⁶ V minulih stoletjih so imeli nekateri bralci Biblije določena pričakovanja glede Jehovovega dne, ki pa se niso izpolnila. Drugi so morda razočarani, ker se jim zdi, da Bog zamuja z izvršitvijo sodbe. Kaj pa ti misliš? Habakuk je izrazil svojo upravičeno zaskrbljenost, ko je vprašal: »Jehova, kako dolgo bom še klical na pomoč, pa ne slišiš? [. . .] Zakaj sta pred menoj plenjenje in nasilje?« (Habakuk 1:2, 3)

¹⁷ Habakuk je prerokoval v nemirnem obdobju Judove zgodovine, in sicer po smrti dobrega kralja Josija ter pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. št. Krivica in nasilje sta bila v razmahu. Habakuk je svaril, da zavezništvo z Egiptom ne bo obvarovalo Juda pred krvoželjnimi Babilonci. Njegov stil pisanja je slikovit in dramatično razgiban. Zapisal je tudi naslednjo tolažilno misel: »Pravični pa bo zaradi svoje zvestobe živel.« (Habakuk 2:4) Te besede so za nas zelo pomembne, saj jih je apostol Pavel citiral v treh knjigah Krščanskih grških spisov. (Rimljanom 1:17; Galačanom 3:11; Hebrejcem 10:38) Poleg tega nam Jehova po Habakuku zagotavlja: »Videnje se bo izpolnilo ob za to določenem času [. . .]. Ne bo zakasnilo.« (Habakuk 2:3)

18. Zakaj je Jehova naročil Obadiju, naj prerokuje zoper Edoma?

¹⁸ Prerok Obadija je znan po tem, da je napisal najkrajšo knjigo v Hebrejskih spisih, ki obsega samo 21 vrstic. Vse, kar vemo o njem, je to, da je prerokoval zoper Edoma. Edomci so bili potomci Jakobovega brata in tako bratje Izraelcev. (5. Mojzesova 23:7) Toda z Božjim ljudstvom niso ravnali kot bratje. Leta 607 pr. n. št., nekje v času, ko je Obadija napisal svojo knjigo, so Judom, ki so bežali, zapirali cestne poti in jih izročali v roke sovražnim Babiloncem. Jehova je napovedal, da bo Edom povsem opustošen, in to se je tudi izpolnilo. Tako kot o Nahumu tudi o Obadiju ne vemo veliko, toda kako spodbudno je vedeti, da lahko Bog navidez nepomembne posameznike uporabi za svoje glasnike! (1. Korinčanom 1:26–29)

SPODBUDNA, TOLAŽILNA IN SVARILNA SPOROČILA

19. Kako si je Hagaj prizadeval spodbuditi Božje ljudstvo?

¹⁹ Hagaj je prvi od treh prerokov, ki so služili po tem, ko se je zvesti ostanek leta 537 pr. n. št. vrnil iz babilonskega pregnanstva. Morda je bil Hagaj v prvi skupini povratnikov. Skupaj z deželnim upraviteljem Zerubabelom, velikim duhovnikom Jozuetom in prerokom Zaharijem je skušal spodbuditi Jude, da bi se uprli nasprotovanju okoliških narodov in premagali ravnodušnost, ki se jih je polastila zaradi pridobitništva. Morali so opraviti nalogo, zaradi katere so se vrnili – da ponovno zgradijo Jehovov tempelj. Hagaj je v svojih štirih odkritih sporočilih, ki jih je napisal leta 520 pr. n. št., poudarjal Jehovovo ime in njegovo vrhovnost. Med branjem te knjige boš 14-krat naletel na besedno zvezo »Jehova nad vojskami«. Hagajeva krepka sporočila so ljudstvo spodbudila, da se je ponovno lotilo gradnje templja. Ali ni tudi zate spodbudna misel, da ima Jehova kot Vrhovni vladar neomejeno moč in da poveljuje velikim vojskam duhovnih bitij? (Izaija 1:24; Jeremija 32:17, 18)

20. Kakšnemu prevladujočemu stališču se je Zaharija postavil po robu?

²⁰ Mogoče te kdaj potre, ko vidiš, da nekateri ne služijo Bogu tako goreče. Potem lahko razumeš, kako se je počutil prerok Zaharija. Tako kakor njegov sodobnik Hagaj je imel tudi sam zahtevno nalogo spodbuditi sočastilce k temu, da bi nadaljevali gradnjo templja, dokler ta ne bi bil dokončan. Zaharija se je trudil ljudstvu vliti pogum, da bi se lotilo te velikanske naloge. Ker so se ljudje okoli njega prepustili rečem, ki so jim prijale, si jim je prizadeval pomagati, da bi si okrepili vero ter skladno z njo tudi ravnali. In pri tem je bil tudi uspešen! Zaharija je napisal številne prerokbe o Kristusu. Tudi nas lahko okrepi sporočilo, da »Jehova nad vojskami« ne bo pozabil tistih, ki iščejo njegovo naklonjenost. (Zaharija 1:3)

V PRIČAKOVANJU MESIJA

21. a) Zakaj je bilo Malahijevo sporočilo tako nujno? b) S kakšnim zagotovilom Malahijeva knjiga sklene Hebrejske spise?

²¹ Zadnji od dvanajsterice prerokov, Malahija, je živel v skladu s svojim imenom, ki pomeni »moj glasnik«. O tem preroku, ki je živel sredi petega stoletja pr. n. št., vemo le malo. Toda iz njegovega prerokovanja lahko spoznamo, da je bil neustrašen Božji predstavnik, ki je ostro grajal rojake zaradi njihovih grehov in hinavščine. Malahija opisuje razmere, zelo podobne tistim, ki jih je opisal Nehemija, najverjetneje njegov sodobnik. Zakaj je bilo za ljudi v tistih dneh Malahijevo sporočilo tako nujno? Ker sta jim gorečnost in navdušenje, k čemur sta nekaj desetletij pred tem spodbujala preroka Zaharija in Hagaj, sčasoma upadla. Judje so bili v zelo žalostnem duhovnem stanju. Malahija je pogumno spregovoril proti ošabnim in hinavskim duhovnikom ter pograjal ljudstvo, ker je le mehansko častilo Boga in mu ni prinašalo najboljših žrtev. Toda tako kakor nam Božja Beseda zagotavlja svetlo prihodnost, tako je tudi Malahija napovedal prihod Mesijevega predhodnika, Janeza Krstnika, in nato še samega Mesija, Kristusa. Malahijevo sporočilo sklene Hebrejske spise v pozitivnem tonu, in sicer z obljubo, da bo tistim, ki se bojijo Božjega imena, »zasijalo sonce pravičnosti«. (Malahija 4:2, 5, 6)

22. Kakšne lastnosti so pokazali dvanajsteri preroki in kako ti lahko koristi njihovo sporočilo?

²² Lahko si opazil, da so imeli možje, ki so napisali zadnjih 12 knjig Hebrejskih spisov, trdno vero in zaupanje v Boga. (Hebrejcem 11:32; 12:1) Njihov zgled in sporočilo nam je lahko v dragocen pouk, medtem ko željno pričakujemo »Jehovov dan«. (2. Petrovo 3:10) Razmisli, kako lahko ta preroška sporočila vplivajo na tvojo večno prihodnost.