Časovna točnost, pravilna razdelitev

PRI poučevanju naj bi sicer predvsem pazil na kakovost, vendar bi moral biti pri svojih govorih pozoren tudi na časovno točnost. Naši shodi naj bi se pričeli in končali ob točno določenem času. Da bi bilo to mogoče, morajo sodelovati vsi, ki v programu sodelujejo s kakšno točko.

V biblijskih časih so ljudje na življenje gledali drugače, kot nanj marsikje gledajo danes. Čas so izražali s približnimi izrazi, na primer »okoli tretje ure« ali »okoli desete ure«. (Mat. 20:3–6; Jan. 1:39) Le redkokdaj so morali skrbeti za natančen razpored dnevnih dejavnosti. V nekaterih delih sveta na čas še danes gledajo podobno.

Toda čeprav ljudje na čas morda ne gledajo tako strogo, bodisi zaradi krajevnih navad bodisi zato, ker tako ustreza njim osebno, nam lahko koristi, če se naučimo biti na čas ustrezno pozorni. Kadar v programu sodeluje s točkami več ljudi, morajo ti upoštevati čas, ki je namenjen vsaki točki. Na časovno točnost naših občinskih nalog lahko dobro naobrnemo načelo »vse naj se spodobno in po redu godi«. (1. Kor. 14:40)

Kako doseči časovno točnost. Ključnega pomena je priprava. Govorniki, ki imajo težave s časovno točnostjo, ponavadi niso dovolj pripravljeni. Morda so preveč samozavestni. Ali pa s pripravo enostavno odlašajo vse do zadnje minute. Za časovno točnost je v prvi vrsti pomembno to, da svojo nalogo ceniš in si se voljan dobro pripraviti.

Ali ti je zaupana bralna naloga? Najprej preglej učne enote od 4 do 7, ki obravnavajo tekočnost, rabo premorov, smiselni poudarek in poudarjanje glavnih misli. Nato te nasvete praktično uporabi, ko boš naglas bral dodeljeno ti gradivo. Meri si čas. Ali moraš za to, da bi končal v dodeljenem času, brati hitreje? Manj pomembne odlomke preberi hitreje, pri pomembnejših mislih pa zaradi poudarka uporabljaj premore in beri počasneje. To vadi znova in znova. Ko si boš izboljšal tekočnost, boš čas laže uravnaval.

Ali boš govoril na podlagi zapiskov? Da bi bil časovno točen, ni treba, da so zapiski zelo obširni, tako da bi bil to že skoraj manuskript. Kako to opraviti kar najbolje, si se naučil, ko si utrjeval 25. učno enoto. V mislih imej naslednjih pet točk: 1. Pripravi si dobro gradivo, vendar naj tega ne bo preveč. 2. Jasno imej v mislih glavne ideje, nikar pa se ne uči na pamet celih stavkov. 3. Na očrtu si označi, koliko časa nameravaš uporabiti za vsak del govora oziroma koliko časa naj bi preteklo, ko boš prišel do te ali one točke. 4. Pri pripravi razmisli o tem, katere podrobnosti bi lahko izpustil, če bi ti zmanjkovalo časa. 5. Govor vadi.

Vaja je pomembna. Pri tem opazuj, koliko časa porabiš za vsak del govora. Govor vadi toliko časa, dokler ne boš celotnega govora predstavil v dodeljenem času. Ne skušaj vriniti preveč gradiva. Pusti si nekaj rezervnega časa, ker bo tvoj govor pred občinstvom morda trajal malce dlje kot takrat, ko ga vadiš zasebno.

Razdeliti dele govora. Časovna točnost je tesno povezana s pravilno razdelitvijo delov govora. Večino časa bi moral nameniti jedru. V njem so namreč združene glavne točke pouka. Uvod bi moral biti dolg le toliko, da bi z njim dosegel troje ciljev, obravnavanih v 38. učni enoti. Jedro pa spet ne bi smelo biti tako dolgo, da bi ti zmanjkalo časa za učinkovit sklep, o čemer govori 39. učna enota.

Če si boš prizadeval za časovno točnost, bo tvoj govor boljši, prav tako pa boš pokazal, da spoštuješ druge, ki sodelujejo v programu, kakor tudi celotno občino.