Skušaj seči do srca

POLEG tega, da ljudem pričuješ, si moraš tudi prizadevati, da bi jim segel v srce. V Bibliji je srce pogosto označeno kot nasprotje tega, kar je človek videti navzven. Figurativno srce predstavlja človekovo notranjost – to, kako čuti, o čem vse razmišlja, zakaj o tem razmišlja in kako to vpliva na njegova dejanja. Seme resnice sejemo prav v to figurativno srce. (Mat. 13:19) In prav iz njega mora izvirati poslušnost Bogu. (Preg. 3:1; Rim. 6:17)

Da bi lahko torej s svojim poučevanjem prodrl tako globoko, se osredotoči na naslednje cilje: 1. Ugotovi, kaj je že vplivalo na srce poslušalca. 2. Spodbujaj pozitivne lastnosti, kot sta ljubezen in strah pred Bogom. 3. Poslušalca spodbujaj, naj preiskuje svoje notranje vzgibe, da bi bil Jehovu povsem po volji.

Bodi sprevideven. Ljudje resnice ne sprejmejo iz različnih razlogov. Ko boš vodil biblijski pouk na domu, boš morda moral za to, da bi se učenec znebil napačnih predstav, razpršiti predsodke in navesti dejstva, ali pa boš morda moral zgolj navesti kak dokaz. Vprašaj se: ‚Ali se ta posameznik zaveda, da ima kot človek duhovne potrebe? Koliko že verjame? V kaj ne verjame? Zakaj je prišel do takšnih sklepov? Ali potrebuje pomoč, da bi premagal želje, ki bi ga lahko odvrnile od tega, da bi sprejel odgovornosti, ki jih človeku nalaga poznavanje resnice?‘

Ni vedno enostavno ugotoviti, zakaj ljudje verjamejo v to, kar pač verjamejo. »Voda globoka je naklep v srcu možá,« piše v Pregovorih 20:5, »toda mož razumen [sprevideven, NW] mu pride do dna.« Sprevidevnost je zmožnost doumeti reči, ki niso takoj očitne. Zato moraš skrbno opazovati in se za ljudi zanimati.

Ne komuniciramo le z besedami. Pri kakšni temi se lahko zgodi, da bo učenec spremenil izraz obraza ali ton glasu. Če si oče ali mati, gotovo veš, da sprememba v otrokovem vedenju namiguje na to, da je otrok v življenju naletel na nov vpliv. Teh znakov ne prezri. Kažejo namreč na to, kaj človek skriva v sebi.

To, kaj ima kdo v srcu, lahko ugotoviš s postavljanjem dobro izbranih vprašanj. Morda bi lahko vprašal: »Kaj menite o . . .?«, »Kaj vas je prepričalo, da . . .?« ali »Kako bi se odzvali, če . . .?«. Vendar pazi, da ljudi ne boš z vprašanji kar zasul. Vprašanja bi morda lahko taktno uvedel z besedami »Ali vas smem vprašati . . .?«. Ugotavljanje tega, kaj ima kdo v srcu, je zelo zahtevna naloga, pri kateri ne smemo hiteti. V večini primerov si boš moral zaupanje sogovornika pridobivati kar nekaj časa, preden ti bo pripravljen razkriti svoje najgloblje občutke. Pa še takrat boš moral paziti, da ne bo dobil občutka, da ga sprašuješ o stvareh, ki se te ne tičejo. (1. Pet. 4:15)

Sprevideven moraš biti tudi pri tem, kako se odzivaš na to, kar slišiš. Zapomni si, da je tvoj cilj ljudi razumeti, tako da bi lahko dognal, katere biblijske informacije jih bodo najverjetneje vzgibale. Takoj zatri vsako željo, da bi razkril napačnost njihovega mišljenja. Raje si prizadevaj razbrati občutke, ki se skrivajo za njihovimi besedami. Tako boš vedel, kako odgovoriti, in ker bo tvoj učenec čutil, da ga razumeš, je več verjetnosti, da bo o tvojih besedah resno razmislil. (Preg. 16:23)

Posameznike lahko do neke mere spodbudiš tudi takrat, kadar govoriš veliki skupini ljudi. Če boš imel s poslušalci dober stik, če boš pozoren na njihov izraz obraza in boš postavljal retorična vprašanja, ki jih bodo spodbujala k razmišljanju, boš verjetno uvidel, kaj poslušalci menijo o tvojih besedah. Če poslušalce dobro poznaš, bodi uvideven do njihovih razmer. Ko boš z njimi razpravljal na temelju Božje Besede, upoštevaj splošno stališče občine. (Gal. 6:18)

Vzgibavaj koristna čustva. Potem ko boš že nekoliko dognal, kaj človek verjame, česa ne verjame in zakaj je tako, boš lahko na tem gradil. Jezus je po svojem vstajenju učencem segel v srce tako, da jim je »razlagal pisma« v luči dogodkov, ki so se zgodili malo pred tem. (Luk. 24:32) Tudi ti bi si moral prizadevati, da bi to, kar človek spoznava iz Božje Besede, povezoval s tem, kar sam doživlja in za čemer hrepeni. Učencu boš koristno segel v srce takrat, ko bo ta jasno spoznal: »To je RESNICA!«

Kadar poudarjaš Jehovovo dobroto, ljubezen, nezasluženo dobrotljivost in pravilnost njegovih poti, učencem pomagaš, da Boga vzljubijo. Kadar si vzameš čas, da poslušalcem pokažeš dobre lastnosti, ki jih Bog vidi v njih kot posameznikih, jim s tem daš razlog za verjetje, da je z njim mogoče navezati osebni odnos. To lahko dosežeš tako, da pojasniš svetopisemske stavke, kot so Psalm 139:1–3, Lukežev evangelij 21:1–4 in Janezov evangelij 6:44, ter poslušalcem pomagaš dojeti, kako zelo ima Jehova svoje zveste služabnike rad. (Rim. 8:38, 39) Pojasni, da Jehova ne vidi le naših napak, temveč našo celotno življenjsko pot, našo gorečnost za čisto čaščenje in ljubezen do njegovega imena. (2. let. 19:2, 3; Heb. 6:10) Spominja se celo najmanjših podrobnosti glede našega ustroja in bo ‚vse, ki so v grobih,‘ na presenetljiv način povrnil v življenje. (Jan. 5:28, 29; Luk. 12:6, 7) Ker smo ljudje ustvarjeni po Božji podobi in podobnosti, boš z razpravljanjem o Božjih lastnostih pri človeku pogosto sprožil dober notranji odziv. (1. Mojz. 1:27)

V srce lahko prav tako sežemo, če se človek nauči na druge gledati tako, kot nanje gleda Jehova. Logično je, da se Bog, če se ljubeče zanima za nas posameznike, enako zanima tudi za druge, ne glede na to, kakšnega porekla, narodnosti ali rase so. (Dej. 10:34, 35) Ko bo človek enkrat to spoznal, bo imel tehten svetopisemski temelj za to, da bo iz srca odstranil sovraštvo in predsodke. To mu bo omogočilo, da bo lahko, medtem ko se bo učil izpolnjevati Božjo voljo, z drugimi mirno shajal.

Še eno čustvo, ki naj bi ga skušal drugim vzbujati, je strah pred Bogom. (Ps. 111:10; Raz. 14:6, 7) Takšno močno strahospoštovanje lahko človeka vzgiba k temu, da doseže tisto, česar z lastno močjo morda ne bi mogel doseči. Z razpravljanjem o Jehovovem strah zbujajočem delovanju in njegovi izredni srčni dobrotljivosti lahko ljudem pomagaš, da si razvijejo zdrav strah pred tem, da mu ne bi ugajali. (Ps. 66:5; Jer. 32:40)

Poskrbi, da bodo tvoji poslušalci razumeli, da Jehovu ni vseeno, kako se vedejo. Jehova namreč čuti, in s svojim odzivom na njegovo vodstvo ga ali žalostimo ali radostimo. (Ps. 78:40–42) Ljudem pokaži, zakaj lahko s svojim osebnim vedenjem pomagajo odgovoriti na Satanov izziv Bogu. (Preg. 27:11)

Poslušalcem pomagaj uvideti, da jim bo to, da bodo izpolnjevali Božje zahteve, koristilo. (Iza. 48:17) To lahko med drugim narediš tako, da omeniš, do kakšnih telesnih in čustvenih posledic pride, če kdo zavrne Božjo modrost, pa čeprav le za trenutek. Pojasni, kako nas greh odtuji od Boga, druge ropa priložnosti, da bi od nas spoznali resnico, ter še drugače krati njihove pravice. (1. Tes. 4:6) Poslušalcem pomagaj, da bodo cenili blagoslove, ki jih zaradi upoštevanja Božjih zakonov uživajo že sedaj. Pomagaj jim, da bodo še bolj cenili to, da nas upoštevanje Jehovovih pravičnih poti obvaruje mnogih nadlog. Ko si bo človek enkrat pridobil zaupanje, da je po Božjih poteh modro hoditi, bo odklanjal vse, kar ni v skladu z njimi. (Ps. 119:104) Na poslušnost Bogu ne bo gledal kot na breme, temveč kot na nekaj, s čimer bo Jehovu kot osebi izražal ljubečo vdanost.

Drugim pomagaj, da se preiščejo. Da bi ljudje duhovno še naprej rasli, morajo spoznati, kaj imajo v srcu. Pojasni, kako jim lahko pri tem pomaga Biblija.

Poslušalcem pomagaj uvideti, da Biblija ni le skupek zapovedi, nasvetov, zgodovinskih dogodkov in prerokb. V njej se prav tako razodeva Božje mišljenje. V Jakobovem listu 1:22–25 je Božja Beseda primerjana z ogledalom. Biblijsko sporočilo kaže, kaj imamo v srcu, in sicer se to vidi iz našega odziva na to sporočilo ter na to, kako Jehova izpolnjuje svoj namen. Biblijsko sporočilo tako razkriva, kako na nas gleda Bog, ki ‚preiskuje srca‘. (Preg. 17:3, NW) Poslušalce spodbudi, naj imajo to vedno v mislih. Spodbudi jih, naj razmišljajo o tem, kaj je Bog v biblijskem zapisu ohranil za nas, in kakšne spremembe morajo morda narediti, da bi mu bolj ugajali. Na branje Biblije jim pomagaj gledati kot na sredstvo, po katerem lahko spoznajo, kako Jehova vrednoti ‚naklepe in misli srca‘, tako da bodo lahko z Jehovovo pomočjo naredili vse potrebne spremembe. (Heb. 4:12; Rim. 15:4)

Nekateri biblijski učenci bi naučeno morda radi udejanjali v svojem življenju, vendar jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Morda se bojujejo z nekaterimi močno ukoreninjenimi mesenimi željami. Ali pa razmišljajo, kako bi lahko služili Bogu, medtem ko bi se še naprej držali navad tega sveta. Opozori jih na nevarnosti takšne neodločnosti. (1. kra. 18:21) Spodbudi jih, naj Boga v molitvi prosijo, naj preišče in prečisti njihovo srce. (Ps. 26:2; 139:23, 24)

Pokaži jim, da Jehova njihov boj razume in da Biblija pojasnjuje, kaj se pri tem dogaja. (Rim. 7:22, 23) Pomagaj jim biti previdni, tako da ne bodo pustili, da bi jim vladala nagnjenja nepopolnega srca. (Preg. 3:5, 6; 28:26; Jer. 17:9, 10)

Vsakega učenca spodbudi, naj preišče motive za svoje početje. Nauči ga, da se bo spraševal: ‚Zakaj hočem to narediti? Ali bom s tem Jehovu pokazal, da resnično cenim vse, kar je naredil zame?‘ Prizadevaj si, da bo sam trdno prepričan, da je priznan odnos z Jehovom najdragocenejše, kar lahko kdo ima.

Poslušalcem pomagaj uvideti, kako pomembno je, da Jehovu služijo z ‚vsem srcem‘. (Luk. 10:27) To pomeni, da morajo vse svoje občutke, želje in vzgibe uskladiti z Jehovovimi potmi. Zato jih pouči, naj ne analizirajo le tega, kaj delajo, temveč tudi to, kaj menijo glede Božjih zahtev in kaj jih vzgibava k temu, da služijo Bogu. (Ps. 37:4) Ko bodo tvoji učenci sprevideli, na katerih področjih se morajo še popraviti, jih spodbudi, naj molijo k Jehovu: »Zberi srce moje, da se bo balo tvojega imena.« (Ps. 86:11)

Ko bo učenec z Jehovom navezal osebni odnos, mu bo poslušen zaradi vere in ne zgolj zaradi tvojega prigovarjanja. Tako bo sam ‚presojal, kaj je Gospodu po volji‘. (Efež. 5:10; Fil. 2:12) Takšna iskrena poslušnost je Jehovu v veselje. (Preg. 23:15)

Imej v mislih, da je Jehova tisti, ki preiskuje srce ter ljudi naveže nase. (Preg. 21:2; Jan. 6:44) Naša vloga je, da pri tem sodelujemo. (1. Kor. 3:9) Tako je, »kakor da bi Bog opominjal po nas«. (2. Kor. 5:20, poudarili mi; Dej. 16:14.) Jehova nikogar ne sili, naj sprejme resnico, lahko pa povzroči, da naši poslušalci takrat, ko uporabljamo Sveto pismo, uvidijo, da je to, kar slišijo, odgovor na njihova vprašanja – ali njihove molitve. Kadar boš imel priložnost poučevati, imej to v mislih ter iskreno prosi Jehova za vodstvo in pomoč. (1. let. 29:18, 19; Efež. 1:16–18)